Jedro

Revident v predlogu za obnovo postopka, ni niti navajal, niti predlagal izvedbe kakšnega dokaza o tem, da je obstajala pred vložitvijo tožbe kakšna dokončna odločba pristojnega organa, kar je procesna predpostavka. Ker ni bila izpolnjena procesna predpostavka, ki jo določa 30. člen ZDSS, je sodišče v postopku, ki se obnavlja, tožbo v tem delu zavrglo. Zato mu sodišče v izpodbijanem sklepu v delu, ki se nanaša na vzrok nastanka invalidnosti, ni moglo ugoditi, prav tako pa mu ne more ugoditi revizijsko sodišče, saj za odločanje v tem delu zahtevka, še vedno ni procesne predpostavke.

Izrek

Revizija se v delu, ki se nanaša na invalidnino za telesno okvaro, zavrže, v ostalem se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sklepom zavrglo tožnikov predlog, da se dovoli obnova postopka končanega s sodbo in sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 661/94 z dne 14.9.1994 in potrjena s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 364/94 z dne 16.11.1995. Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočni sklep sodišče druge stopnje je tožnik vložil laično revizijo, smiselno zaradi revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega in procesnega prava. Predlagal je, da se vloži zahteva za varstvo zakonitosti. Navajal je, da je predlagal, da se uredi vprašanje v zvezi s telesno okvaro, ker je delovni invalid. Ima posledice številnih prometnih nezgod, ki jih ni sam zakrivil. Zahteva, da se preračuna invalidska pokojnina, ki naj bo priznana iz dela. Sodišče ne sme delati napak. Predložil je dovolj dokazov za svoje trditve, na kar je opozorilo že tudi sodišče druge stopnje.

Zato naj sodišče upošteva po resnici in pošteno vso dokumentacijo.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija deloma ni dovoljena, deloma ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano odločbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in revizijsko sodišče lahko odloča le na podlagi ugotovitev dejanskega stanja, ugotovljenega s strani nižjih sodišč.

Ni jasno, kdo naj bi po revidentovem predlogu vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Predlagal je namreč, naj se vloži, po določbi prvega odstavka 385. člena ZPP pa jo lahko vloži samo Vrhovno državno tožilstvo.

Po določbi 37. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.) revizija ni dovoljena v sporih zaradi pravice do invalidnine za telesno okvaro. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo, ob upoštevanju določb 377. člena ZPP.

Revident v predlogu za obnovo postopka, ni niti navajal, niti predlagal izvedbe kakšnega dokaza o tem, da je obstajala pred vložitvijo tožbe kakšna dokončna odločba pristojnega organa, kar je procesna predpostavka. Ker ni bila izpolnjena procesna predpostavka, ki jo določa 30. člen ZDSS, je sodišče v postopku, ki se obnavlja, tožbo v tem delu zavrglo. Zato mu sodišče v izpodbijanem sklepu v delu, ki se nanaša na vzrok nastanka invalidnosti, ni moglo ugoditi, prav tako pa mu ne more ugoditi revizijsko sodišče, saj za odločanje v tem delu zahtevka, še vedno ni procesne predpostavke.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo v preostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo.