Up-346/00 in Up-347/00

6. 12. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 6. decembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Delovnim sodiščem v Mariboru št. Pd 2/94 in v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani št. III Pd 637/96 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je navedel, da pred Delovnim sodiščem v Mariboru od leta 1985 teče postopek za plačilo odškodnine zaradi zlorabe patenta in inovacij. Sam naj bi postopka ne zavlačeval, zadeva pa naj bi tudi ne bila zapletena. Da sodišče z odločanjem v zadevi neutemeljeno zavlačuje, naj bi dokazovalo tudi to, da že od marca 1998 ni opravilo nobenega procesnega dejanja. Sodišče naj bi dne 10. 3. 1998 sprejelo sklep o postavitvi izvedenca. Ta naj bi do vložitve ustavne pritožbe svojega dela ne opravil, sodišče pa naj bi kljub nadzorstveni pritožbi ne storilo ničesar, kar bi prispevalo k pospešitvi postopka. Postopek pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, v katerem gre prav tako za odškodnino zaradi zlorabe izuma, naj bi tekel od leta 1975. Od leta 1975 do 1991 naj bi bilo opravljenih sedemnajst obravnav, nato pa še štirinajst. Po zadnji obravnavi v aprilu letos naj bi sodišče obravnavanje zadeve ponovno odložilo za nedoločen čas. Ker sta zatrjevani kršitvi očitni, čimprejšnja rešitev zadev pa glede na to, da je starejša oseba, nujna, pritožnik predlaga obravnavanje ustavnih pritožb pred izčrpanjem vseh pravnih sredstev. Večletno čakanje na odločitev upravnega sodišča naj bi ne predstavljalo učinkovitega varstva človekovih pravic.

2.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba se lahko vloži, če so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Glede na navedeno ustavna pritožba neposredno zoper ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja (neaktivnost sodišča, ko je sam postopek pred pristojnim sodiščem še v teku) ni možna. Kljub temu pa Ustava zagotavlja tudi sodno varstvo pravice do sojenja v razumnem roku. O zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika tako po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo) pristojno sodišče v upravnem sporu. Po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju: ZUS) je za navedeni postopek pristojno Upravno sodišče. Šele zoper odločitve pristojnih sodišč v upravnem sporu je ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS mogoče vložiti ustavno pritožbo.

3.Prav tako niso podane predpostavke za obravnavanje ustavne pritožbe na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS. Po stališču Ustavnega sodišča (sklep št. Up-261/98 z dne 13.1.2000, Uradni list RS, št. 6/2000) namreč upravnega spora, glede na določbe ZUS, ni mogoče šteti za izredno pravno sredstvo v smislu 51. člena ZUstS. To pomeni, da na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS ni mogoče vložiti ustavne pritožbe pred izčrpanjem upravnega spora.

4.Ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan