Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za uspešno izpodbijanje sklepov skupščine d.o.o. pa morajo biti podani pogoji iz 1. odst. 366. člena 26.D. Družbenik mora že na sami skupščini napovedati tožbo.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe: "1. Začasno, najdalj do končne odločitve sodišča v tej zadevi se zadrži izvajanje sklepov skupščine I. d.o.o. iz zapisnika skupščine z dne 15.6.2000 pod točkami dnevnega reda 4., 5. in 6., ki glasijo: Družbenik J. S. se izključi kot družbenik družbe I. d.o.o. O izključitvi bo izdelan pisni sklep z ustrezno obrazložitvijo, navedbo pravic družbenika in pravnim poukom. Direktor J. S. je razrešen kot direktor družbe I. d.o.o. Direktorju se izda ustrezen sklep v pisni obliki z obrazložitvijo in s pravnim poukom. Ugotovi se, da je 100% prisotnih glasov družbenega kapitala glasuje za imenovanje g. N. P. kot direktorja za mandat 4 leta v skladu z določbo družbene pogodbe, ki vsebuje 23. člen. Družbenika pooblaščata N. P., da uredi registrske zadeve, ki so vezane na registrsko izdelavo danes sprejetih sklepov ter vse druge potrebne akte, ki so vezani na danes sprejete sklepe, sicer pa družbenik N. P. kot direktor družbe, družbo zastopa neomejeno in v skladu z zakonom, pooblašča tretje, da vršijo dejanja po teh pooblastilih. 2. Ugotovi se, da do dokončne sodne odločitve v tej pravdi J.S. še naprej opravlja posle direktorja I. d.o.o." Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba ni utemeljena. Tožeča stranka meni, da so sklepi sprejeti na skupščini tožene stranke z dne 15.6.2000 in ki so v zapisniku označeni pod 5., 6. in 7. točko, nepravilni in nezakoniti. Tožeča stranka kot družbenik tožene stranke se je odločila ukrepati proti navedenim sklepom v pravdnem postopku z izpodbojno tožbo po določbi 365. člena ZGD. Za uspešno izpodbijanje pa morajo biti podani pogoji iz 1. odst. 366. člena ZGD. Torej družbenik mora že na sami skupščini napovedati tožbo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka zaenkrat ni (s stopnjo verjetnosti) izkazala, da bi bil ta pogoj izpolnjen. Nesporno je, da so bili na skupščini ob sprejemanju dnevnega reda prisotni vsi družbeniki. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožeča stranka navzoča pri sprejemanju dnevnega reda. Zato je utemeljeno sklepalo, da je bil dnevni red skupščine skupaj s točkami 5., 6. in 7. veljavno sprejet. Pri tem se je pravilno sklicevalo na določbo 3. odst. 443. člena ZGD. Po tej določbi namreč sklepe, ki niso bili najavljeni na način, predpisan za sklic skupščine, vsaj tri dni pred zasedanjem lahko veljavno sprejema skupščina le če so navzoči vsi družbeniki. Dejstvo, da so bile dodatne tri točke dnevnega reda (5., 6., 7. točka) sprejete na sami skupščini proti volji tožeče stranke pa ni pomembno, saj se o dnevnem redu ne glasuje. Da se o dnevnem redu ne glasuje, smiselno izhaja tudi iz 2. in 3. odst. 18. člena pogodbe o ustanovitvi tožene stranke. Tožeča stranka je torej bila seznanjena z dnevnim redom in s tem z vsebino predlaganih sklepov, zaradi česar je imela možnost že takrat napovedati izpodbijanje teh sklepov. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravna naziranja tožeče stranke, so zmotne. Preostale navedbe o tem, da so bili sklepi sprejeti nezakonito in brez ustrezne večine pa niso pomembne, glede na to, da tožeča stranka ni izkazala, da je pravočasno napovedala izpodbijanje le-teh. Zato je glede na vrsto pravnega varstva, ki si ga je tožeča stranka izbrala (izpodbojna tožba), zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti terjatve, pravilen. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bila predlagana začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek nenadomestljive škode. Zaključek o tem je utemeljilo z razlogom, da je tožeča stranka o nastanku nenadomestljive škode podala premalo konkretnih trditev, glede na nasprotujoče navedbe tožene stranke. Pritožbeno sodišče s tem razlogom soglaša. Drugačne pritožbene trditve so zmotne in zato neupoštevne. Ker tožeča stranka ni izkazala predpisanih pogojev za izdajo začasne odredbe (272. člen ZIZ), je sodišče prve stopnje zakonito zavrnilo izdajo le-te. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 239. in 15. členom ZIZ).