Jedro

Glede na to, da so registrske tablice javna listina, torej premična stvar, pri kateri je njena finančna vrednost drugotnega pomena, njihov namen pa je omogočiti vozniku uporabo vozila v javnem prometu, kot je to pravilno obrazloženo v točki 9. napadene sodbe, je pravilno zaključilo, da je obdolženi s svojim ravnanjem, ko je registrske tablice vzel s parkiranega osebnega vozila oškodovanke in si jih protipravno prilastil, izpolnil vse objektivne znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena ZK-1.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega M. K. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženec se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo III K 39299/2017 z dne 23. 1. 2018 obdolženega M. K. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreklo kazen dva meseca zapora. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ga je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Proti tej sodbi se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornik v pritožbi ponavlja obdolženčev zagovor, ki ga je ta podal na glavni obravnavi, ko navaja, da je bil obdolženec tako vinjen, da je kritične noči zapeljal s ceste ter zaspal v vozilu, v jutranjih urah pa so v njegovem vozilu policisti ob kontroli vozila našli registrske tablice vozila oškodovanke. Mnenja je, da jih nihče ne bi ukradel, jih nato odložil v osebni avto ter odšel s prijatelji na pijačo, zatem pa popil toliko, da bi v vozilu zaspal. Nekdo, ki želi ukrasti tablice, jih ukrade z namenom, da jih namesti na vozilo, napolni rezervoar z gorivom ter odide iz bencinskega servisa brez plačila. Namesti jih torej z namenom, da prikrije identiteto kupca goriva. Popolnoma neživljenjsko pa je, da bi to nekdo storil na način, kot se to očita obdolžencu. Slednji registrskih tablic ni potreboval, njegov osebni avto se zaradi okvare ni zaklepal v celoti in je možno, da je nekdo tablice dal v vozilo, ko je obdolženi v njem spal. 5. Sodišče prve stopnje je zagovor obdolženca, ki ga pritožba ponovno povzema, pravilno ocenilo kot neprepričljiv. Prav nobenega tehtnega razloga ni našlo, da bi verjelo obdolžencu, da je nekdo drug ukradel registrske tablice z vozila oškodovanke, ki je bilo parkirano na parkirnem prostoru in se z njimi odpeljal v kraj X ter jih tam dal v vozilo obdolženca, ki tega ne bi opazil oziroma zaznal. Tak zagovor obdolženca je pravilno ocenilo kot neprepričljiv ter na osnovi izvedenih in pravilno ocenjenih dokazov zaključilo, da je obdolžencu kaznivo dejanje dokazano ter da je zanj kriv. Glede na to, da so registrske tablice javna listina, torej premična stvar, pri kateri je njena finančna vrednost drugotnega pomena, njihov namen pa je omogočiti vozniku uporabo vozila v javnem prometu, kot je to pravilno obrazloženo v točki 9. napadene sodbe, je pravilno zaključilo, da je obdolženi s svojim ravnanjem, ko je registrske tablice vzel s parkiranega osebnega vozila oškodovanke in si jih protipravno prilastil, izpolnil vse objektivne znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena ZK-1. Utemeljeno pa ni podvomilo niti v njegovo prištevnost v času storitve kaznivega dejanja, saj ni bilo z ničemer izkazano, da bi v času storitve bil zelo močno vinjen, ker obdolženi, ki je zatrjeval vinjenost, svoje vinjenosti ni znal potrditi z navedbo prič iz družbe, s katero bi naj pil, niti z navedbo lokala, kjer bi naj to počel, niti z vrsto in količino popite pijače. Pravilno pa je ugotovilo tudi, da je dejanje storil v krivdni obliki direktnega naklepa ter to v napadeni sodbi tehtno obrazložilo (točka 10 obrazložitve).

6. Na osnovi obrazloženega in ker pritožba ne navaja ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, se pritožba, vložena zoper prvostopni krivdni izrek, pokaže kot neutemeljena.

7. Ker pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (člen 386 ZKP) je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v tem delu, ki ga pritožba ne napada. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje obdolžencu, ob pravilnem upoštevanju teže storjenega kaznivega dejanja in obdolženčeve predkaznovanosti (iz podatkov kazenske evidence izhaja, da kontinuirano izvršuje kazniva dejanja zoper premoženje) izreklo po vrsti in višini primerno in pravično kazen zapora.

8. Iz navedenih razlogov, in ker pri preizkusu napadene sodbe, opravljenem po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP, pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je o pritožbi obdolženčevega zagovornika odločilo, kot je razvidno iz sodbe (člen 391 ZKP).

9. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila sodne takse (četrti odstavek 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).