Jedro

Krediti, ki so bili pridobljeni v času zakonske zveze, so zmanjševali finančne sposobnosti pravdnih strank že v času skupnega življenja, zato je bil že takrat, iz tega razloga, obseg kritja življenjskih potreb otrok ustrezno zmanjšan.

Načeloma potrebe otrok tudi po razpadu življenjske skupnosti pravdnih strank ostajajo nespremenjene in jih ni moč spreminjati (zmanjševati) ter jih starša morata kriti, razen če je prišlo do opravičljivih spremenjenih okoliščin, zaradi katerih starša več ne moreta kriti vseh preživninskih potreb otrok, kot v času življenjske skupnosti.

Iz navedenih razlogov otroškega dodatka ni mogoče šteti kot denarna sredstva, ki pripadajo tožnici, kot to zmotno trdi toženec v pritožbi. Otroški dodatek pa je namenjen zadovoljevanju tistih (dodatnih) potreb otroka, ki jih starša ne moreta kriti, zaradi omejenih finančnih zmožnosti.

Sodna praksa je enotna, da se nova dejstva in dokazi v postopkih v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko navajajo tudi v pritožbenem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se II. točka sodbe v izpodbijanem delu (v presežku nad preživnino v znesku 140 EUR mesečno za vsakega otroka za čas od 1.8.2016 dalje) in 3. točka sklepa razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi sodne poravnave otroka pravdnih strank mld. A. ..., roj. … 2007, in mld. B. ..., roj. … 2009, dodelilo v varstvo in vzgojo tožnici. Določeno je bilo, da ima toženec enkrat oziroma dvakrat med tednom (če ni stika med vikendom) stike z otrokoma, in sicer ju prevzame po končanem pouku v šoli in ju nato naslednji dan zjutraj pripelje v šolo, vsak drugi vikend pa stiki potekajo od petka, ko toženec prevzame otroka po končanem pouku v šoli, do ponedeljka zjutraj, ko oče otroka pripelje v šolo, med poletnimi počitnicami pa toženec otroka prevzame ob 9.00 na domu tožnice in ju vrne naslednji dan na dom tožnice do 9.00. Izmenično so določeni stiki med jesenskimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami ter za čas božično-novoletnih praznikov in za velikonočni vikend skupaj s ponedeljkom. Otroka poletne počitnice preživita pri vsakem od staršev v trajanju 14 dni, v ostalem delu pa se izvajajo redni stiki. S sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, tožencu pa naložilo, da je dolžan od 1. 8. 2016 za preživljanje hčere plačevati preživnino v višini 220,00 EUR mesečno, za sina pa 200,00 EUR mesečno. V presežku je bil zahtevek za plačilo preživnine zavrnjen. Sodišče je še odločilo, da vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih ralogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo spremeni tako, da določi višino preživnine, kot jo je toženec predlagal v odgovoru na tožbo oziroma v nasprotni tožbi. (Iz te vloge je razvidno, da se zavzema za mesečno preživnino v znesku 140 EUR za vsakega otroka). Navaja, da je zmotna ugotovitev, da otroka prejemata otroški dodatek v višini 104,10 EUR, saj otroški dodatek prejema mati in ne družina kot celota. Otroški dodatek je treba upoštevati pri določitvi višine prejemkov tožnice. Tožnik v spis vlaga nov dokaz, s katerim dokazuje, da odplačuje kredit, na podlagi sklenjene kreditne pogodbe iz leta 2009, ki je bil pridobljen za gradnjo stanovanjske hiše, ki je skupno premoženje pravdnih strank. Mesečni obrok kredita, ki ga plačuje toženec, je 469,50 EUR. Tožnica ne prispeva k plačilu kredita, skupno premoženje med pravdnima strankama ni rešeno, zato ima toženec višje mesečne obveznosti, kar je treba upoštevati pri določitvi njegovih preživninskih zmožnosti. Sodišče mora upoštevati navedeni dokaz glede na določbo 414. člena ZPP. Preživninsko breme ne more biti razdeljeno na polovico, ker ima toženec obsežne stike z otrokoma na podlagi sklenjene sodne poravnave. Toženec ni priglasil stroškov pritožbenega postopka.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik v pritožbi opredeljeno ne navede, katere kršitve pravdnega postopka naj bi storilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP.

6. V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena ZPP in v pritožbi ne glede na določbo 337. člena ZPP. Sodba VSL IV Cp 2913/2014 odstopa od sodne prakse(2), ki je enotna, da se nova dejstva in dokazi v postopkih v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko navajajo tudi v pritožbenem postopku(3). Pritožbene novote lahko dajo vse pravdne stranke. Zmotno je stališče tožnice iz odgovora na pritožbo, da pritožbeno sodišče ne sme upoštevati novot, ki so v škodo preživninskemu zavezancu in da zato ne sme upoštevati pritožbenih novot toženca, da sam odplačuje kredit v višini 469,50 EUR mesečno, ki je bil najet za gradnjo stanovanjske hiše, ki je skupno premoženje pravdnih strank in da iz tega razloga ne more plačevati s sodbo določene preživninske obveznosti. Ker gre za dopustne pritožbene novote, ki lahko vplivajo na končno odločitev o preživninski obveznosti toženca, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (kolikor prisojena preživnina presega znesek 140 EUR mesečno za vsakega otroka), posledično pa tudi odločitev o pravdnih stroških, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7. V novem sojenju bo sodišče moralo upoštevati tudi novote, ki jih navaja tožnica v odgovoru na pritožbo, da tudi sama odplačuje kredita, ki ju je dobila za gradnjo hiše pravdnih strank in za nakup opreme za stanovanje, v katerega se je preselila skupaj z otrokoma po razpadu življenjske skupnosti pravdnih strank. Krediti, ki so bili pridobljeni v času zakonske zveze, so zmanjševali finančne sposobnosti pravdnih strank že v času skupnega življenja, zato je bil že takrat iz tega razloga obseg kritja življenjskih potreb otrok ustrezno zmanjšan. Tudi na podlagi teh dejstev bo treba oceniti višino potrebnih mesečih stroškov preživljanja otrok, seveda tudi ob upoštevanju spremenjenih okoliščin, ki so nastale zaradi razpada življenjske skupnosti. Treba bo upoštevati, da tožnik živi sam v hiši, ki je skupno premoženje pravdnih strank, določneje pa bo treba ugotoviti dodatne zaslužke toženca oziroma kakšne dodatne zaslužke bi lahko dobil toženec z dodatnim delom. Pri določitvi preživninske obveznosti toženca je treba torej upoštevati njegove realne finančne sposobnosti, kar pomeni, da ostanejo tožencu potrebna denarna sredstva za lastno preživljanje, realne pridobitne sposobnosti pa ne predstavljajo le zaslužka, ki ga preživninski zavezanec prejema. Potem ko bodo ugotovljene dejanske finančne sposobnosti pravdnih strank, bo šele mogoče ugotoviti, ali pravdni stranki lahko krijeta vse preživninske potrebe otrok, kot jih zatrjuje tožnica. Povedano drugače, načeloma potrebe otrok tudi po razpadu življenjske skupnosti pravdnih strank ostajajo nespremenjene in jih ni moč spreminjati (zmanjševati) ter jih starša morata kriti, razen če je prišlo do opravičljivih spremenjenih okoliščin, zaradi katerih starša več ne moreta kriti vseh preživninskih potreb otrok, kot v času življenjske skupnosti.

8. Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 186/2014 pojasnilo, da se je od uveljavitve ZZZDR namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka spremenil in da ni več pravilen pristop, da se je pri določitvi preživninske obveznosti staršev upošteval otroški dodatek, ki je bil družini odmerjen pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke in premoženje članov družine. Vrhovno sodišče je še pojasnilo, da tudi v primeru, ko je premoženjsko stanje staršev zelo slabo, se preživnina vselej določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri tem pa so potrebe in zmožnosti vselej soodvisne. Iz navedenih razlogov otroškega dodatka ni mogoče šteti kot denarnih sredstev, ki pripadajo tožnici, kot to zmotno trdi toženec v pritožbi. Otroški dodatek pa je namenjen zadovoljevanju tistih (dodatnih) potreb otroka, ki jih starša ne moreta kriti, zaradi omejenih finančnih zmožnosti.

9. Odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): Gre tudi za drugačen primer, v katerem preživninska zavezanka ni odgovorila na tožbo, ni se udeležila nobenega naroka v postopku pred sodiščem prve stopnje in je šele v pritožbi zatrjevala dejstva, zaradi katerih ne more plačevati s sodbo določene preživninske obveznosti.

Op. št. (3): Glej sklepa VSL IV Cp 3407/2014 in IV Cp 421/2016.