Jedro

Vsaka prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je samostojna prošnja in kot tako jo je potrebno v smislu 32.a člena ZBPP tudi obravnavati. Sklicevanje na že prej odobrene prošnje in okoliščine, ki so takrat obstajale (leto 2011), v zadevi ni relevantno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla prošnjo prosilke z dne 9. 12. 2015 za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. V obrazložitvi se sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ugotavlja, da je bila prošnja prosilke z dne 9. 12. 2015 nepopolna in nerazumljiva. Zato jo je organ za BPP z dopisom dne 23. 12. 2015 pozval, da jo v roku 8 dni dopolni tako, da strokovni službi za BPP pojasni okoliščine zadeve. Pri tem se je skliceval na 32. člen ZBPP. Prosilki je bil poziv vročen 28. 12. 2015, kar izhaja iz vročilnice. Rok za dopolnitev prošnje se je tako iztekel 5. 1. 2016, prosilka pa se na poziv sodišča ni odzvala. Zato je tožena stranka v skladu s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP, v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZUP odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

3. Tožnica v tožbi navaja, da je podatke, ki jih je organ za BPP potreboval, imel na razpolago, saj ji je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči že odobril v letu 2011 z odločbo z dne 28. 12. 2012 št. Bpp 2165/2011. Poziv sodišča na dopolnitev vloge ji ni bil vročen. Gre za napako pri vročanju. Prav tako podpis na vročilnici ni njen. Predlaga, da po potrebi sodišče presodi, ali je podpis na vročilnici z dne 28. 12. 2015 verodostojen, ali je njen ali ne, oziroma po potrebi pritegne v postopek pomoč strokovnjaka za forenzično preiskavo pisanj, ki bi lahko ugotovil verodostojnost podpisa. Poudarja še, da je na pošti v A. uredila vse, da se ji poštne pošiljke vračajo kot poštno ležeče. 4. Glede na navedeno sodišču predlaga, da se njeni tožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da se ji brezplačno pravno pomoč dodeli oziroma podrejeno, da se izpodbijani sklep odpravi in vrne toženi stranki v ponovno odločanje, pri čemer uveljavlja tudi stroške postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo.

6. Sodišče je o zadevi na podlagi druge alineje drugega ostavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo po sodnici posameznici. V zadevi je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. 7. Tožba ni utemeljena.

8. V dani zadevi je sporno, ali je bil tožnici pravilno in v skladu z zakonom vročen poziv za dopolnitev njene prošnje za dodelitev BPP in ali je bil sploh potreben. Od teh okoliščin je namreč odvisno vprašanje, ali je bila njena prošnja za BPP pravilno zavržena.

9. Po pregledu podatkov v spisu, sodišče ugotavlja, da je podpis na sporni povratnici, ki označuje prejem poziva za dopolnitev prošnje z dne 23. 12. 2015 opr. št. Bpp 3139/2015 z dne 23. 12. 2015 na prvi pogled identičen podpisu, ki je naveden na tožničini tožbi (B.B.). Tožnica tudi ne pojasni, zakaj omenjeni podpis na povratnici ne bi mogel biti njen, ob dejstvu, da še vedno živi na istem naslovu. Kot navaja v tožbi je šele kasneje, torej po prejemu spornega poziva, na pošti A. uredila, da se ji vse poštne pošiljke vročajo kot poštno ležeče. Zato ta okoliščina na konkretno odločitev v dani zadevi ne more vplivati. Prav tako ne morejo vplivati na odločitev tožničine navedbe, da so toženi stranki vse okoliščine v zvezi s tožnico poznane že od prej in da torej smiselno poziv na dopolnitev vloge ni bil potreben. Vsaka prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je samostojna prošnja in kot tako jo je potrebno v smislu 32.a člena ZBPP tudi obravnavati. Sklicevanje na že prej odobrene prošnje in okoliščine, ki so takrat obstajale (leto 2011), tako v zadevi ni relevantno.

10. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Pri tem še pojasnjuje, da se do navedb, ki niso relevantne za presojo tega upravnega spora, ni dolžno izjasniti.

11. Tožnici glede na to, da gre v danem primeru za spor o BPP, sodne takse na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah ni potrebno plačati. Glede ostalih morebitnih stroškov pa sodišče pripominja, da odločitev o zavrnitvi stroškov postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.