Jedro

Pri več različnih zahtevkih ni mogoče seštevati njihove vrednostne opredelitve, da bi revizija bila dopustna.

Izrek

Revizija se zavrže. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta toženca solastnika vsak do 2/5 novo zgrajene stanovanjske hiše, stoječe na parceli št. 112/5 s funkcionalnim zemljiščem, vključno s parcelo št. 50/3, v skupni izmeri 638 m2, vložek št. 73, k.o. ..., s tem, da je parcela prekomejna v k.o. .. Istočasno je tožnika zavezalo k izstavitvi za zemljiškoknjižni vpis ustrezne listine, na podlagi katere se bosta toženca vpisala kot lastnika pri tožnikoma vsakemu do polovice solastnemu deležu, vsak do 2/5. V presežku je nasprotni tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka tožeče stranke zaradi varstva lastninske pravice pa je pravdni postopek ustavilo in odločilo, da se bo ta nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka.

Sodišče druge stopnje pa je delno ugodilo pritožbi tožnikov in odločilo, da sta toženca solastnika prej citirane nepremičnine le vsak do 743/2000 s posledično vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi v okviru navedene ugotovitve. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo, zavrnilo pa je tudi pritožbo tožnikov v preostalem delu ter pritožbo tožencev in v nespremenjenem zavrnilnem ter stroškovnem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Po zavrnitvi obeh pritožb je potrdilo tudi odločitev sodišča prve stopnje glede delne ustavitve postopka.

Toženca vlagata revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje, uveljavljata revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagata razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo odločanje. Ob osnovnem revizijskem izhodišču, po katerem naj bi odločitev bila v nasprotju z vsebino izvedenih dokazov, menita, da je revizija dovoljena v skladu z določbo 367. člena ZPP: vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe namreč predstavlja znesek 1.600.000 SIT.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrženje.

Revizija ni dovoljena.

V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Vendar pa iz podatkov spisa, ki jih tožena stranka pravilno povzame v reviziji, izhaja, da so glede predmeta obravnavanja bile vložene tri tožbe: dne 22.6.1992 tožba obeh sedanjih tožencev proti tožniku I. S. zaradi izstavitve zemljiškoknjižne listine z navedbo vrednosti spornega predmeta 400.000 SIT in dne 28.2.1995 - po razvezi izročilne pogodbe - še zoper sedanjo tožnico M. S. z navedbo sporne vrednosti 300.000 SIT. Obe zadevi sta bili združeni v enotni postopek, nakar je v letu 1994 bila vložena tožba zaradi varstva lastninske pravice z navedbo vrednosti spornega predmeta 900.000 SIT. Navedenih ocenitev vrednosti spornega predmeta pa zaradi zadostitve dovoljenosti revizije v skladu z določbo 367. člena ZPP ni mogoče seštevati. Toženca uveljavljata svojo lastninsko pravico na sporni stvari, ki je sicer v zemljiškoknjižni lasti tožnikov, zaradi česar zahtevata izdajo zemljiškoknjižne listine. Nobeden od obeh zahtevkov ne presega v določbi drugega odstavka 367. člena ZPP predpisanega limita (vrednost spornega predmeta je prvič navedena v znesku 400.000 SIT, drugič pa v znesku 300.000 SIT). Take vrednosti ne dosega niti sporni predmet iz tožbe, ki sta jo vložila tožnika zaradi varstva lastninske pravice (900.000 SIT). Ne glede na to, da je pravdni postopek glede primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka zaradi varstva lastninske pravice pravnomočno ustavljen in revizijsko tudi ni izpodbijan, pa ni mogoče seštevati ocenjene vrednosti spornih predmetov, ki temeljijo na različni dejanski in pravni podlagi. Za vsak zahtevek, ki ima različno dejansko in pravno podlago, veljajo pri odločanju o dovoljenosti revizije posebni kriteriji.

Ob ugotovitvi, da nobeden od zahtevkov, ki so še predmet revizijskega izpodbijanja, ne presega 1.000.000 SIT, kolikor je določeno v drugem odstavku 367. člena ZPP, je revizijsko sodišče ugotovilo, da je revizija tožene stranke nedovoljena. Zato jo je po določbi 377. člena ZPP zavrglo. Ob tem naj se - ob sicer nejasni revizijski trditvi - doda, da je glede dovoljenosti revizije potrebno uporabiti določbo 498. člena ZPP. Postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal dne 20.4.2004, torej nekaj let po uveljavitvi Zakona o pravdnem postopku, veljavnem od 14.7.1999. Določbe Zakona o pravdnem postopku, ki je bil izdan v letu 1977, torej glede dovoljenosti revizije, ni mogoče uporabiti.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 165. v zvezi s 155. členom ZPP. Tožena stranka z revizijo ni uspela, glede tožeče stranke pa revizijsko sodišče ocenjuje, da vsebina njenega odgovora na revizijo ni prispevala k odločitvi.