Jedro

Bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki se po določbi 16. člena ZUS primerno uporablja za vsa vprašanja, ki jih ZUS ne ureja, je podana, če sodišče ravna po pravno neveljavnem pooblastilu in k odpravi pomanjkljivosti tožbe ne pozove tožeče stranke, pač pa samo osebo, ki po 1. odstavku 90. člena ZPP/77 ne more biti pooblaščenec, ker nima poslovne sposobnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1677/98-5 z dne 27.1.1999, ter se zadeva vrne istemu sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

S 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožbo tožečih strank zaradi varstva ustavnih pravic, z 2. točko izreka pa ni ugodilo njunemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

V obrazložitvi 1. točke izreka izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožba nepopolna in nerazumljiva, ker z njo tožeči stranki nista konkretizirali ravnanj, s katerimi naj bi se posegalo v njune ustavne pravice. Tožbo sta namreč vložili na vnaprej pripravljenem obrazcu, na katerem pa nista dopolnili manjkajočih, posebej označenih delov besedila obrazložitve tožbe in tožbenega zahtevka, ki naj bi jih dopolnil vsak tožnik glede na lasten primer. Dne 7.12.1998 je zato tožeči stranki pozvalo, da v roku 15 dni od dneva prejema dopisa, dopolnita tožbo v smislu določbe 3. odstavka 28. člena ZUS. Tožeči stranki sta prejeli poziv sodišča dne 10.12.1998. Pred iztekom sodno določenega roka za odpravo pomanjkljivosti tožbe je sodišče sicer prejelo njun dopis, s katerim pa ugotovljenih pomanjkljivosti nista odpravili. Iz tega dopisa bi bilo sicer mogoče sklepati, da izpodbijata sklep, s katerim jima ni bila priznana lastnost stranke v denacionalizacijskem postopku, vendar tudi tega sklepa nista konkretizirali niti ga nista predložili sodišču. Ker nista odpravili ugotovljenih pomanjkljivosti v sodno odmerjenem roku, je tožbo, ki je ni mogoče obravnavati, zavrglo. V obrazložitvi 2. točke izreka izpodbijanega sklepa navaja, da sta tožeči stranki v tožbi predlagali tudi oprostitev plačila sodnih taks v smislu 71. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), podrejeno pa na podlagi potrdila o premoženjskem stanju, ki pa ga tožbi nista priložili. Ker tožba ni vložena v zadevi denacionalizacije, tožeči stranki pa nista predložili potrdila o premoženjskem stanju, jima je z dopisom za dopolnitev tožbe poslalo tudi zahtevo za predložitev potrdila v smislu določbe 3. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST). Ker tudi po tej zahtevi nista ravnali, njunemu predlogu ni ugodilo.

V pritožbi uveljavljata tožeči stranki vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS. Navajata, da sporno dejanje še traja in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in po opravljeni glavni obravnavi ugotovi, odpravi in prepove sporni poseg v njune ustavne pravice z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da je tudi odločitev sodišča prve stopnje groba kršitev njunih ustavnih pravic in nadaljevanje kršenja pravic "bivših" imetnikov stanovanjske pravice.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena, vendar ne iz razlogov, ki jih navajata tožeči stranki.

Iz spisov izhaja, da sta tožeči stranki vložili lastnoročno tožbo, kateri sta priložili tudi pooblastilo, da ju kot pooblaščenec zastopa Združenje ... (v nadaljevanju združenje). Sodišče prve stopnje je takšno pooblastilo štelo za pravno veljavno, in z dopisom z dne 7.12.1998 zahtevalo od združenja, da kot pooblaščenec tožečih strank odpravi pomanjkljivosti tožbe. Ker združenje ni ravnalo po zahtevi sodišča prve stopnje, je sodišče tožbo tožečih strank zavrglo.

Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ne bi smelo ravnati po pooblastilu, ki sta ga priložili tožeči stranki. Priloženo pooblastilo namreč ni pravno veljavno, ker ni sestavljeno tako, kot to določa 1. odstavek 90. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki se po določbi 16. člena ZUS primerno uporablja za vsa vprašanja postopka, ki jih ZUS ne ureja. Po navedeni določbi ZPP/77 je namreč pooblaščenec lahko le oseba, ki je poslovno sposobna, torej le fizična oseba, kar pa združenje ni. Ker sodišče prve stopnje k odpravi pomanjkljivosti tožbe ni pozvalo tožečih strank, kar bi v skladu s 1. odstavkom 29. člena ZUS moralo storiti, tožečima strankama ni dalo možnosti za odpravo pomanjkljivosti tožbe. Takšno nezakonito postopanje, s katerim tožečima strankama ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, pa je bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77, na katero mora pritožbeno sodišče po 2. odstavku 365. člena ZPP/77 paziti po uradni dolžnosti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.