P-24/00

18. 1. 2001

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, na seji dne 18. januarja 2001

o d l o č i l o :

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 1., 2., 3. in 4, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 84 k. o. Ž. je pristojna Upravna enota Šmarje pri Jelšah.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je dne 7. 12. 2000 vložilo zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti v zadevi denacionalizacije nepremičnin, podržavljenih vlagateljici zahteve za denacionalizacijo. Sodišče v zahtevi navaja, da mu je Upravna enota Šmarje pri Jelšah zadevo odstopila z dopisom št. 32105-53/93-4 z dne 19. 5. 1993, ker naj bi bile nepremičnine podržavljene na podlagi dogovora - sporazma. Arondacijska odločba, ki je sledila temu dogovoru, naj bi po mnenju upravnega organa, služila le za izvršitev predhodno dogovorjenega pravnega posla in za zemljiškoknjižni vpis.

2.Po mnenju sodišča pa začasnega dogovora z dne 20. 4. 1963 ne gre presojati zgolj ob uporabi obligacijskih določil, temveč je treba pomen dogovora ugotavljati glede na namen strank in pri tem upoštevati takratne družbene razmere. V obravnavanem primeru naj bi bil namen prenosa zemljišč v pridobitvi večjih zemljiških kompleksov in zaokrožitvi zemljišč. V teh okoliščinah naj bi dogovor ne bil samostojen pravni posel v smislu obligacijskega prava. Iz sodne prakse naj bi bilo znano, da je bilo v času izvajanja politike arondacije sklepanje dogovorov običajno.

Sporazume med lastnikom zemljišča in arondacijskim upravičencem pa je dovoljeval tudi tedaj veljavni Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. - v nadaljevanju TZIKZ). Okrajno sodišče zato meni, da za odločitev o predlogu za denacionalizacijo ni pristojno in da je podana pristojnost upravnega organa, ker je bilo podržavljene izvršeno na podlagi odločbe in predpisa, navedenega v 3. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen).

B.

3.Določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve je odvisna predvsem od rešitve vprašanja, ali je pravni temelj za reševanje zahteve za denacionalizacijo predlagatelja 29. točka 3. člena ZDen ali 5. člen ZDen.

4.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena). Če je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno sodišče (56. člen ZDen). Ustavno sodišče je žesprejelo stališče, da je sodišče pristojno tudi v zadevah, v katerih je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno lastnino sicer akt državnega organa (odločba), vendar pa je bil podlaga za njegovo izdajo poprej sklenjeni pravni posel (odločba št. U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994 - Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27).

5.V obravnavanem primeru pred izdajo odločbe Komisije za arondacijo pri Občinski skupščini Šmarje pri Jelšah št. 462- 18/63-5/3 z dne 30. 7. 1963 glede nepremičnin parc. št. 1., 2., 3. in 4, vpisanih pred podržavljenjem v zamljiškoknjižnem vložku št. 84 k.o. Ž., ni bil sklenjen veljaven pravni posel, ki bi bil lahko pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo.

Kljub temu, da so v začasnem dogovoru z dne 20. 4. 1963, ki je bil sklenjen med prejšnjo lastnico A. A. in Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah, navedene nepremičnine in njihova cena, tega dogovora ni mogoče obravnavati kot punktacije po pravnem pravilu 885 Občnega državljanskega zakonika, po katerem je že podpisani sestavek o glavnih točkah, še preden je bila "napravljena redna listina", že ustanavljal tiste pravice in obveze, ki so bile v njem izrečene. Iz vsebine začasnega dogovora je namreč razvidno, da je imel naravo predpogodbe ("dogovora bodoče pogodbe") po pravnem pravilu $ 936 Občnega državljanskega zakonika, ki se je uporabljal v času nastanka spornega razmerja. V 1. točki dogovora je navedeno, da je lastnica pripravljena odprodati Kmetijski zadrugi svoje zemljišče, 4. in 5. točka dogovora pa se nanašata na kupno pogodbo, ki naj bi bila sklenjena v roku enega meseca od dneva podpisa začasnega dogovora. Tak dogovor je stranki sicer zavezoval k sklenitvi kupne pogodbe, sam po sebi pa še ni mogel biti pravni naslov za prehod lastninske pravice. Izvršitev take obljube (dogovora, da se hoče skleniti pogodba) je bilo treba zahtevati najpozneje v enem letu po pogojenem času, sicer je pravica ugasnila ("prestala"). Iz spisa pa ni razvidno, da bi bila nameravana kupna pogodba sklenjena, niti da bi katerakoli od obeh pogodbenih strank sploh zahtevala sklenitev kupne pogodbe.

6.Ker torej ni šlo za sklenitev pravnega posla, ki bi bil lahko pravni naslov za prehod lastninske pravice, za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo ni podana pristojnost sodišča. Kot podlago za podržavljenje v izreku navedenih nepremičnin je v tem primeru treba šteti arondacijsko odločbo št. 462-18/63-5/3 z dne 30. 7. 1963, ki je bila izdana na podlagi predpisa, navedenega v 29. točki 3. člena ZDen. Zato je za odločanje v obravnavani zadevi pristojna Upravna enota Šmarje pri Jelšah.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k Franc Testen