Jedro

Sodišče prve stopnje je spregledalo obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za meritorno odločitev sodišča prve stopnje. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora „na poti“ do Ustavnega sodišča izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. Slednje pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na te razloge.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog upnika za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe z dne 15. 10. 2012, dopolnjenega 13. 2. 2013 (I. točka izreka). Ustavilo je izvršilni postopek in razveljavilo vsa morebiti opravljena izvršilna dejanja (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je bila dolžnik izbrisan iz sodnega registra 1. 10. 2012 tj. po uveljavitvi ZPUOOD in da zato upnik lahko uveljavlja terjatev do družbenika na podlagi instituta spregleda pravne osebnosti iz 8. člena ZGD-1. Upnik je predlog utemeljeval na podlagi šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP, kar je zmotno, saj bi moral ob upoštevanju 18. člena ZPUOOD kot materialnopravno podlago uporabiti 8. člen ZGD-1. Navesti bi moral in utemeljiti dejstva ter okoliščine o namenu družbenika, da zmanjša premoženje družbe v svojo korist ali v korist druge osebe in da je družbenik vedel, da družba ne bo sposobna upnikom poravnati obveznosti.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava oziroma (pravilno) bistvene kršitve določb pravdnega postopka) po 1. točki prvega odstavka

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, da na podlagi 18. člena ZPUOOD izgubi upnik možnost poplačila terjatve od družbenikov izbrisane družbe. Upniki družb, izbrisanih na podlagi ZFPPIPP o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije, nimajo nobenega pravnega varstva za uveljavljanje svojih terjatev. Za primer prenehanja družbe kot pravne osebe z njenim izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije zakonodajalec ni predvidel postopka, ki bi omogočil ureditev notranjih in zunanjih razmerij družbe in s tem ne varstva upnikov. Ker zakonodajalec zato ni imel stvarnega in razumnega razloga, je 18. člen ZPUOOD v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS. Na te navedbe in predlog upnika, da naj v skladu s 156. členom Ustave RS prekine postopek in pred ustavnim sodiščem začne postopek za oceno ustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil vsebovan že v predlogu za nadaljevanje izvršbe, od prvostopenjskega sodišča ni dobil odgovora. S tem ravnanjem je prvostopenjsko sodišče upniku kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča iz 22. člena Ustave RS izhaja pravica stranke do odgovora na navedbe v sodnem postopku. Po presoji Ustavnega sodišča je sestavni del pravice do enakega varstva pravic in 22. člena Ustave RS pravica stranke, da se v kontradiktornem postopku izjavi glede okoliščin, pomembnih za odločitev ter poda svoja pravna naziranja. Obveznost sodišča, ki logično izhaja iz te pravice stranke je, da se seznani z navedbami strank, prouči njihovo dopustnost in pravnorelevantnost ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi odločbe opredeli. Po mnenju Ustavnega sodišča je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave RS.

Pritožba je utemeljena.

Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da od prvostopenjskega sodišča ni dobil odgovora na navedbe o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD ter na predlog, da naj sodišče v skladu s 156. členom Ustave RS prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem začne postopek za oceno ustavnosti tega člena. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu ukvarjalo zgolj z materialnopravno utemeljenostjo predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe. Spregledalo je obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za meritorno odločitev sodišča prve stopnje. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora “na poti” do Ustavnega sodišča izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. Slednje pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na te razloge. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tega ni storilo. S tem je upnika prikrajšalo za pravico do izjave, kar je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na naravo kršitve ne more samo odpraviti. Zato je ugodilo pritožbi upnika, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

V novem postopku naj se sodišče prve stopnje opredeli do bistvenih razlogov upnika za domnevno protiustavnost 18. člena ZPUOOD. Ali na njegovi podlagi res izgubi možnost poplačila terjatve od družbenikov izbrisane družbe, ali upniki teh družb nimajo nobenega pravnega varstva za uveljavljanje svojih terjatev, kar je sicer že nakazalo v svoji obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Poda naj svoje stališče o vprašanju, ali je zakonodajalec za spremembo obstoječe ureditve odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisane družbe imel razumne razloge, ali dosedanja ureditev ni bila več primerna oziroma potrebna, ali ima le pravico, ne pa tudi dolžnost, da zakonodajo spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja (glej 14. - 18. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-307/11). Končno odločitev bo sprejelo Ustavno sodišče, če bo prišlo do presoje.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).