Jedro

Tehten razlog je lahko tudi predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I R 83/2000 z dne 26.10.2000), toda le izjemoma, saj je uresničitev možnosti, da bi se več pravd združilo za skupno obravnavanje, odvisna od presoje prvostopenjskega sodišča, ali bi bilo glede na določbo 300. člena ZPP z združitvijo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka. Doseganje teh učinkov združitve pravd mora biti zato tudi v postopku odločanja po 67. členu ZPP na dlani.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

(1) V uvodoma navedenem gospodarskem sporu, ki se pod opr. št. Pg 184/2006 vodi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju (v nadaljevanju: sodiščem prve stopnje), je tožeča stranka v svoji vlogi z dne 13. 2. 2007 med drugim navedla, da med pravdnima strankama že obstaja pravda, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (opr. št. VII Pg 188/2006). Menila je, da bi bilo smotrno obe pravdi združiti za skupno obravnavanje, saj naj bi bili dejanska in pravna podlaga zahtevkov obakrat enaki. Enako je menila tudi tožena stranka, ki je v svoji vlogi z dne 23. 2. 2007 tudi predlagala delegacijo krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani iz razlogov smotrnosti.

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen.

(2) Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če to narekujejo drugi tehtni razlogi. Tehten razlog je lahko tudi predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I R 83/2000 z dne 26. 10. 2000), toda le izjemoma, saj je uresničitev možnosti, da bi se več pravd združilo za skupno obravnavanje, odvisna od presoje prvostopenjskega sodišča, ali bi bilo glede na določbo 300. člena ZPP z združitvijo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka. Doseganje teh učinkov združitve pravd mora biti zato tudi v postopku odločanja po 67. členu ZPP na dlani, da bi bil predlog za delegacijo utemeljen. V predloženi zadevi pa ni tako. Vrhovno sodišče po pregledu zbranega procesnega gradiva ugotavlja, da so predlagani dokazi večidel listine, edina predlagana priča pa je iz Maribora. Iz utemeljitve obravnavanega predloga tudi ni mogoče ugotoviti, kakšna naj bi bila "popolnoma ista dejanska in pravna podlaga" v obeh postopkih, niti v kateri fazi je postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

(3) Tehtni razlogi, ki bi na podlagi 67. člena ZPP narekovali odstop od zakonsko predvidenega sistema pristojnosti, se v opisanih okoliščinah ne odražajo. Vrhovno sodišče je zato predlog kot neutemeljen zavrnilo.