Jedro

Stopnja krivde motorista je bila tako visoka, da opravičuje porazdelitev odgovornosti obeh imetnikov motornih vozil v razmerju 80 : 20. Vožnja pod izjemno močnim vplivom alkohola, zaradi katerega motorist nedvomno ni bil sposoben ustrezno reagirati na dogajanje v prometu (prehitra vožnja brez prižganega žarometa je bila samo najočitnejša manifestacija motoristovega stanja) je odločilno prispevala k nastanku prometne nesreče.

Izrek

1. Revizija tožnice se zavrže v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine za premoženjsko škodo (111.073 SIT, oziroma sedaj 463,50 EUR).

2. Tožničina revizija v preostalem delu in tožnikova revizija v celoti, se zavrneta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevka obeh tožnikov, ker je ugotovilo, da je toženka tožnikoma že plačala 20 % odškodnine zaradi izgube ožjega družinskega člana Z. B.. Stališče sodišča je namreč, da je Z. B. do 80 % prispeval k škodi, ki je nastala zaradi prometne nesreče, v kateri je bilo udeleženo osebno vozilo zavarovanca toženke.

2.Pritožbeno sodišče je s sodbo zavrnilo pritožbo obeh tožnikov proti zavrnilni sodbi prvostopenjskega sodišča. 3.Tožnika sta vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča in uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Revidenta poudarjata, da je bil motorist, kljub temu, da je vozil brez luči, viden na razdalji 100 m, kar je bilo ugotovljeno z rekonstrukcijo v kazenskem postopku. Rekonstrukcija prometne nesreče je pokazala, da zavarovanec toženke ni bil pozoren na prometno dogajanje na cestišču in je zapeljal na vozni pas, po katerem je takrat pravilno vozil motorist. Dejstvo, da je motorist vozil brez vozniškega izpita, ni v vzročni zvezi z nastankom škode. Prav tako neuporaba varnostne čelade ni z ničemer prispevala ali soprispevala k nastanku hudih telesnih poškodb, zaradi katerih je motorist umrl. Zaradi alkoholiziranosti motorist ni vozil nepravilno, saj je vozil po svoji desni polovici vozišča. Zato naj bi bil zavarovanec toženke izključni povzročitelj škode.

4.Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ta pa ni odgovorila na revizijo.

Tožničina revizija delno ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena. Tožnikova revizija pa je v celoti neutemeljena.

O (ne)dovoljenosti revizije:

5.Zahtevki z različno podlago imajo samostojno usodo v zvezi z vprašanjem dovoljenosti revizije(1). Vrhovno sodišče se je v svojih odločbah že večkrat izreklo o tem, da imajo odškodninski zahtevki v zvezi z nepremoženjsko in premoženjsko škodo različno podlago(2). Tožničin zahtevek za povrnitev premoženjske škode ne presega revizijskega praga(3) in zato revizija ni dovoljena v delu, ki se nanaša na povrnitev premoženjske škode tožnici.

O (ne)utemeljenosti revizije:

6.Sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v mejah revizijskih razlogov, ki so določno navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava(4). Revidenta uveljavljata tezo, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ker sta ugotovili, da je motorist prispeval k nastanku relevantne škode do 80 %.

7.Z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja(5) in zato tudi ni mogoče izpodbijati dokazne ocene, ki jo je sprejelo sodišče. S tega vidika so pravno nepomembne revizijske trditve o drugačnih dejstvih, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in upoštevalo pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi obeh tožnikov proti prvostopenjski sodbi. Duševne bolečine obeh tožnikov predstavljajo pravno priznano posredno škodo(6), pri obsegu plačila denarnega zadoščenja pa je treba upoštevati tudi stopnjo krivde v nesreči udeleženih voznikov motornih vozil(7) (v našem primeru torej stopnjo krivde voznika motornega kolesa in zavarovanca toženke).

8.Za odločitev o relevantnem delu odškodnine, ki bi ga bila toženka dolžna plačati tožnikoma, so pomembna predvsem naslednja sodno ugotovljena dejstva: – motorist je vozil v naselju brez prižganega žarometa, pod močnim vplivom alkohola (3,33 do 3,74 g/kg alkohola v krvi, v urinu pa 5,07 g/kg) in prehitro (najmanj 76,9 km/h); – zavarovanec toženke je z avtomobilom pripeljal nasproti delno po levi strani ceste, ker se je izogibal parkiranemu avtomobilu; – avtomobilist je lahko zaznal neosvetljeno motorno kolo šele v dometu snopa svetlobe zasenčenih žarometov osebnega vozila (bistveno kasneje kot je pričel z manevrom izogibanja parkiranemu vozilu).

9.V skladu z ugotovljenimi relevantnimi dejstvi je pravilna odločitev sodišča, da je bila stopnja krivde motorista tako visoka, da opravičuje porazdelitev odgovornosti obeh imetnikov motornih vozil v razmerju 80 : 20. Vožnja pod izjemno močnim vplivom alkohola, zaradi katerega motorist nedvomno ni bil sposoben ustrezno reagirati na dogajanje v prometu (prehitra vožnja brez prižganega žarometa je bila samo najočitnejša manifestacija motoristovega stanja) je odločilno prispevala k nastanku prometne nesreče. Intenzivnost neskrbnosti motorista je bila zato bistveno večja od tiste, ki bi jo lahko očitali avtomobilistu. Neutemeljeno je tudi vnovično poudarjanje revidentov, da vožnja brez vozniškega dovoljenja in zaščitne čelade ni vzročno povezana z nastankom škode, saj je pritožbeno sodišče soglašalo z ugotovitvijo, da navedeno motoristovo ravnanje ni bilo v vzročni zvezi s škodo.

10.Sodišče je zavrglo revizijo v nedovoljenem delu na podlagi 377. člena ZPP, v neutemeljenem delu pa na podlagi 378. člena ZPP. Odločitev o reviziji implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov(8).

Op. št. (1): Primerjaj določbe prvega odstavka 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena in drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Primerjaj npr. sodbo in sklep II Ips 456/2002 z dne 5.6.2003, sodbo in sklep II Ips 338/2002 z dne 10.4.2003, sodbo in sklep II Ips 588/2002 z dne 6.11.2003 ... Op. št. (3): Drugi odstavek 367. člena ZPP določa revizijski prag 4.272,93 EUR. Op. št. (4): Primerjaj 371. člen ZPP.Op. št. (5): Primerjaj določbo drugega odstavka 370. člena ZPP.Op. št. (6): Primerjaj določbe 201. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika - OZ. Op. št. (7): Primerjaj drugi odstavek 178. člena ZOR.Op. št. (8): Primerjaj določbo prvega odstavka 154. člena ZPP.