Jedro

Stranka, ki vloži predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Zgolj blokada transakcijskega računa sama po sebi ne more pomeniti, da je predlog že samo iz tega razloga utemeljen, ker se ob presoji predloga za taksno oprostitev upošteva ne le likvidnostno in finančno, ampak tudi premoženjsko stanje stranke.

Če stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.

Toženkin predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks ni imel nobenih formalnih pomanjkljivosti, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in na podlagi 108. člena ZPP pozivati toženo stranko, da popravi ali dopolni svojo vlogo, ampak je moralo odločiti o predlogu. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP. V postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks namreč materialno procesno vodstvo ne pride v poštev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni predlog za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek (II. točka izreka) in podredni predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek (III. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 366. členom ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi toženkinemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek oziroma podrednemu predlogu za odlog plačila sodne takse oziroma podrednemu predlogu za obročno plačilo sodne takse, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima tožena stranka edini transakcijski račun blokiran. Z vpogledom v bilanco stanja na dan 31. 12. 2021 je ugotovilo, da ima tožena stranka 25.176,31 EUR sredstev v obliki opredmetenih osnovnih sredstev, rezerve iz dobička v višini 750,00 EUR in prenesen čisti dobiček v višini 10.607,57 EUR. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da ima tožena stranka v obliki opredmetenih osnovnih sredstev in rezerv iz dobička premoženje, ki ji omogoča plačilo sodne takse v celotni višini in v enkratnem znesku. Presodilo je, da tožena stranka ni zmogla s stopnjo verjetnosti dokazati, da bi plačilo odmerjene sodne takse ogrozilo njeno dejavnost. Tožena stranka namreč glede zgoraj navedenega premoženja oziroma sredstev ni pojasnila, zakaj njihovega dela ne more unovčiti za plačilo sodne takse v višini 315,00 EUR. Pojasnila ni niti, kaj tvori njena opredmetena osnovna sredstva in ali jih nujno potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti, prav tako pa ni pojasnila, zakaj rezerv iz dobička ne more uporabiti za plačilo sodne takse, čeprav je bilo trditveno breme na njej.

5. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila sodnih taks (v delu, ki presega 44 EUR), ji odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (tretji, četrti in peti odstavek 11. člena ZST-1). Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke se upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah, razen premoženja, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, če stranka izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji, in podatki o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12.b člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme glede izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse je bilo na toženi stranki (7. in 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na ugotovitev, da tožena stranka v bilanci stanja na dan 31. 12. 2021 izkazuje opredmetena osnovna sredstva v višini 25.176,31 EUR, za katera ni pojasnila, kaj predstavljajo in ali jih nujno potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti ter zakaj njihovega dela ne more unovčiti za plačilo sodne takse v višini 315,00 EUR, poleg tega tožena stranka v bilanci stanja na dan 31. 12. 2021 izkazuje rezerve iz dobička v višini 750,00 EUR in prenesen čisti dobiček v višini 10.607,57 EUR, pri čemer ni pojasnila, zakaj rezerv iz dobička ne more uporabiti za plačilo sodne takse. Stranka, ki vloži predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Zgolj blokada transakcijskega računa sama po sebi ne more pomeniti, da je predlog že samo iz tega razloga utemeljen, ker se ob presoji predloga za taksno oprostitev upošteva ne le likvidnostno in finančno, ampak tudi premoženjsko stanje stranke.

7. Če stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Tega pa tožena stranka, ki po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje v bilanci stanja na dan 31. 12. 2021 izkazuje opredmetena osnovna sredstva v višini 25.176,31 EUR, ki znatno presega znesek odmerjene sodne takse (315,00 EUR), ni storila. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, tožena stranka namreč ni navedla, kaj ta opredmetena osnovna sredstva predstavljajo in ali jih nujno potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti ter zakaj njihovega dela ne more unovčiti za plačilo sodne takse. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse in o zavrnitvi podrednih predlogov za odlog plačila in obročno plačilo sodne takse pravilna.

8. Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da je nepravilno uporabilo določbe 108. in 285. člena ZPP, ker je ni pozvalo, da dopolni svoje navedbe oziroma poda potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja. Tretji odstavek 12. člena ZST-1 določa, da če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav (razen podatkov o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona ter podatkov o premoženju iz prve alineje prvega odstavka 12.b člena tega zakona, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka ter podpisov polnoletnih družinskih članov stranke), sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, sicer pa odloči o predlogu. Toženkin predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks ni imel nobenih formalnih pomanjkljivosti, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in na podlagi 108. člena ZPP pozivati toženo stranko, da popravi ali dopolni svojo vlogo, ampak je moralo odločiti o predlogu. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP. V postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks namreč materialno procesno vodstvo ne pride v poštev.1

9. Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožena stranka v bilanci stanja na dan 31. 12. 2021 izkazuje opredmetena osnovna sredstva v višini 25.176,31 EUR, za katera ni pojasnila, kaj predstavljajo in ali jih nujno potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti ter zakaj njihovega dela ne more unovčiti za plačilo sodne takse v višini 315,00 EUR, poleg tega tožena stranka v bilanci stanja na dan 31. 12. 2021 izkazuje rezerve iz dobička v višini 750,00 EUR in prenesen čisti dobiček v višini 10.607,57 EUR, pri čemer ni pojasnila, zakaj rezerv iz dobička ne more uporabiti za plačilo sodne takse. Na tej podlagi je zaključilo, da ima tožena stranka v obliki opredmetenih osnovnih sredstev in rezerv iz dobička premoženje, ki ji omogoča plačilo sodne takse v celotni višini in v enkratnem znesku. S tem je podalo zadostne, razumljive in jasne razloge za utemeljitev odločitve v vseh treh točkah izreka izpodbijanega sklepa, torej tako za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse, kot tudi za zavrnitev podrednih predlogov za odlog plačila in obročno plačilo sodne takse. Pojasnilo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni podala trditev o razlogih, zaradi katerih naj bi se njeno finančno stanje do pravnomočne odločitve v zadevi popravilo, pa predstavlja samo dodaten argument za zavrnitev predloga za odlog plačila sodne takse.

10. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Glej npr. sklepe VSL I Cpg 513/2021 z dne 25. 10. 2021, I Cpg 826/2016 z dne 4. 8. 2016 in I Cpg 652/2012 z dne 14. 6. 2012.