Jedro

Vendar pa nima prav pritožba, da na dan objave vabila k dajanju ponudb predkupna pravica ni več obstajala. Ne drži, kot to trdi pritožba, da lahko ta obstaja le v času trajanja najemnega razmerja in da preneha s časom, ki je določen v (najemni) pogodbi in da ne more trajati dlje, kot traja najemna pogodba. 511. člen OZ določa, da predkupna pravica preneha s potekom časa, ki jo določen s pogodbo. Iz listinske dokumentacije v spisu in iz upraviteljevih pojasnil izhaja, da se v tem primeru stranki z najemno pogodbo, s katero sta ustanovili tudi predkupno pravico, nista dogovorili glede časa njenega trajanja, prav tako niti iz drugih določb pogodbe ni mogoče sklepati, kako dolgo naj traja predkupna pravica. Zato je potrebno pritrditi upraviteljevemu stališču, da je za določitev časa trajanja predkupne pravice potrebno upoštevati drugi odstavek 511. člena OZ in da bo zato predkupna pravica prenehala s potekom petih let od sklenitve pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 11.1.2016 med stečajnim dolžnikom in kupcem F. d. o. o., katere predmet je prodaja nepremičnega in premičnega premoženja stečajnega dolžnika, navedenega v predlogu upravitelja z dne 13.1.2016 za ceno 267.810,00 EUR.

2. Zoper izpodbijani sklep se je pravočasno pritožil upnik X d. o. o., iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), predvsem pa zato, ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 341. in 347. člen ZFPPIPP.

3. Stečajni upravitelj je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnik navaja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, na podlagi česa je sodišče prve stopnje zaključilo, da je F. d. o. o. predkupni upravičenec, o tem pa tudi upraviteljev predlog z dne 13.1.2016 ne vsebuje nobenih razlogov.

6. Kot navaja že sam pritožnik, je upravitelj 13.6.2014 vložil predlog za izdajo sklepa o soglasju k oddaji v najem premoženja, ki je predmet prodajne pogodbe. V njem je predlagal tudi ustanovitev predkupne pravice v korist najemnika F. d. o. o, sodišče pa je predlogu je ugodilo. Res je, da je najemno razmerje prenehalo 5.7.2015, in da iz spisa ne izhaja, da bi upravitelj sklenil novo najemno pogodbo s F. Vendar pa nima prav pritožba, da na dan objave Vabila k dajanju ponudb predkupna pravica ni več obstajala. Ne drži, kot to trdi pritožba, da lahko ta obstaja le v času trajanja najemnega razmerja in da preneha s časom, ki je določen v (najemni) pogodbi in da ne more trajati dlje, kot traja najemna pogodba. 511. člen OZ določa, da predkupna pravica preneha s potekom časa, ki jo določen s pogodbo. Iz listinske dokumentacije v spisu in iz upraviteljevih pojasnil izhaja, da se v tem primeru stranki z najemno pogodbo, s katero sta ustanovili tudi predkupno pravico, nista dogovorili glede časa njenega trajanja, prav tako niti iz drugih določb pogodbe ni mogoče sklepati, kako dolgo naj traja predkupna pravica. Zato je potrebno pritrditi upraviteljevemu stališču, da je za določitev časa trajanja predkupne pravice potrebno upoštevati drugi odstavek 511. člena OZ in da bo zato predkupna pravica upravičenca F. d. o. o. prenehala s potekom petih let od sklenitve pogodbe.

7. V zvezi s pritožbenim očitkom glede roka, v katerem mora predkupni upravičenec plačati celotno kupnino (347. člen ZFPPIPP), se višje sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev sklepa Cst 252/2016 z dne 24.5.2016. 8. Ker do upnikove pritožbe ni bil sporen obstoj predkupne pravice predkupnega upravičenca niti ali je predkupni upravičenec svojo pravico (glede vrnitve izjave o uveljavljanju predkupne pravice, plačila varščine in vrnitve podpisane pogodbe) uveljavil na predpisani način, sodišče prve stopnje tega, glede na to, da je upravitelj v svojem predlogu za izdajo soglasja k prodajni pogodbi s predkupnim upravičencem navedel, da je predkupni upravičenec pravilno uveljavil svojo predkupno pravico, v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo. Zato je treba pritrditi pritožniku, da o teh odločilnih dejstvih nima razlogov (14. točka drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP).

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V njem bo sodišče prve stopnje moralo upravitelja pozvati, naj pojasni vse okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev, ali je bila predkupna pravica pravilno uveljavljena (tretji odstavek 347. člena ZFPPIPP), še posebej tiste, na katere opozarja pritožba (kdaj je upravitelj pozval predkupnega upravičenca k sklenitvi pogodbe, kdaj je od njega prejel izjavo o uveljavljanju predkupne pravice in podpisano prodajno pogodbo ter kdaj je bila vplačana varščina) in pred izdajo sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe izpeljati kontradiktorni postopek, v katerega bo vključilo tudi predkupnega upravičenca (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.