Jedro

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožeči stranki doslej izrečena ena globa, medtem ko so ostali postopki še v teku, kar bi lahko kazalo na možnost izjemne dovolitve obratovanja v podaljšanem obratovalnem času. Zato je v konkretnem premeru kršitev načela zaslišanja stranke take narave, da bi lahko vplivala na končno odločitev.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba župana Mestne občine Nova Gorica št. 033-1/2014-21 z dne 4. 6. 2014 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, v roku 15-ih dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je izdal odločbo, s katero je tožeči stranki za gostinski obrat "A." v … do 15. 9. 2014 potrdil obratovalni čas in sicer od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 1.00 ure, v petek od 9.00 do 2.00 ure, v soboto od 12.00 do 2.00 ure ter v nedeljo od 17.00 do 24.00 ure, zavrnil pa je obratovalni čas za ponedeljek, torek in četrtek od 1.00 do 2.00 ure ter sredo, petek in soboto od 2.00 do 4.00 ure.

Drugostopenjski organ je po pritožbi tožeče stranke prvostopenjsko odločbo odpravil in sam meritorno ponovno odločil o stvari in sicer je za navedeni gostinski obrat potrdil obratovalni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 2.00 ure naslednjega dne, v soboto od 12.00 do 2.00 ure naslednjega dne in v nedeljo od 17.00 do 24.00 ure, zavrnil pa je izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času.

V obrazložitvi odločbe drugostopenjski organ navaja, da se prvostopenjske odločbe v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za izdajo soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času ne da preizkusiti. To je razlog, zaradi česar je drugostopenjski organ sam odločil o stvari. Nadalje navaja, da predmetno zadevo ureja Zakon o gostinstvu, Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, in Odlok o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na kateri se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljevanju Odlok). Nadalje navaja, da je tožnikov lokal označen kot kavarna. Tožeča stranka je zaprosila za soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času. 4. člen Odloka določa, katera merila upošteva pristojni organ pri izdaji soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času. Nadalje citira 14. člen Odloka, ki določa, da pristojni organ izda soglasje, če gostinec v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času ni storil kršitve iz 3. oziroma 4. alineje 4. člena Odloka. Prvostopenjski organ je pred izdajo odločbe pridobil dopis Policijske postaje Nova Gorica in podatke iz evidence Tržnega inšpektorata RS, OE Nova Gorica. Iz dopisa PP Nova Gorica izhaja, da so v času od 1. 8. 2013 do 7. 2. 2014 podali šest predlogov za uvedbo postopka o prekršku, ker je lokal obratoval izven obratovalnega časa, da so v lokalu v istem obdobju najmanj petkrat intervenirali zaradi kršitev javnega reda in miru, da so obravnavali kaznivo dejanje z elementi nasilja in prekršek z vzbujanjem nestrpnosti in da so tožečo stranko enkrat oglobili zaradi motenja nočnega miru. Iz podatkov in evidenc Tržnega inšpektorata RS pa izhaja, da je tožeča stranka v zadnjih šestih mesecih sedemkrat kršila določen in potrjen razpored obratovanja, izdani sta bili dve odločbi, ki pa še nista pravnomočni, ker je bil sprožen postopek za sodno varstvo. Res je, da v postopkih pred tržnim inšpektoratom ni pravnomočne odločitve, bila pa je tožeči stranki enkrat pravnomočno izrečena globa, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času. V zvezi z tožnikovo navedbo, da mu ni bila dana možnost, da se seznani in izjavi o mnenju krajevne skupnosti, pa tožena stranka ugotavlja, da to ni potrebno, saj ne gre za okoliščino, ki je pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Pač pa drugostopenjski organ ugotavlja, da je prvostopenjski organ napačno uporabil Odlok, ko je za čas od ponedeljka do četrtka sam določil zaključek obratovalnega časa ob 1.00 namesto ob 2.00 in tudi obrazložitev prvostopenjske odločbe je pomanjkljiva.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je drugostopenjski organ v 2. točki izreka določil oziroma spremenil že v letu 2013 odobren obratovalni čas, odločba pa je tudi pomanjkljiva v delu, ki se nanaša na razloge za zavrnitev podaljšanja obratovalnega časa. Že prvostopenjski organ bi moral tožeči stranki omogočiti, da se izjavi o okoliščinah, navedenih s strani tretjih, ki so pomembne za samo odločitev. Iz vsebine odločbe izhaja, da so razlogi za zavrnitev vloge tožeče stranke za podaljšanje obratovalnega časa v omenjenih dopisih PP Nova Gorica in tržnega inšpektorata. Tožeča stranka je že v pritožbi opozorila na to, da so navedbe v dopisu PP Nova Gorica pomanjkljive. Manjkajo navedbe, komu so bile izdane odločbe in globe, ali družbi SPAZ ali njihovi odgovorni osebi, kdaj so bile izdane, ni navedeno, kdaj se je storil prekršek z vzbujanjem nestrpnosti in zoper koga, manjkajo tudi navedbe, zoper koga tečejo kazenski postopki in podobno. Tožeča stranka po svojih lastnih evidencah naj ne bi bila oglobljena zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru in prav tako ji ni znano, da bi bila v kakšnem kazenskem postopku. Navedb policije in inšpektorata se ne da preveriti, to nejasnost pa bi bilo možno odpraviti tako, da bi prvostopenjski organ dal tožeči stranki možnost, da se skladno z določbami prvega odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določene podatke, ki pa so skopi, saj se jih ne da preveriti, vplivajo pa na pravilnost in zakonitost odločbe, saj odločba temelji ravno na dopisu PP Nova Gorica in mnenju krajevne skupnosti. Prav tako ne drži, da seznanitev in izjava o mnenju krajevne skupnosti ter o ostalem ni potrebna, ker ne gre za okoliščino, ki je pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Iz 4. člena Odloka izhaja, da je mnenje krajevne skupnosti enakovredno merilo ostalim merilom, določenim z Odlokom. Tožena stranka ne samo, da bi morala dati tožeči stranki možnost, da se opredeli glede mnenja krajevne skupnosti, temveč bi ji morala dati možnost, da se opredeli tudi glede okoliščin, navedenih v omenjenih dopisih, za katere tožeča stranka ni vedela do prejema odločbe prvostopenjskega organa. Te okoliščine so namreč pomembne tudi zato, ker Odlok določa, da občina lahko podaljša obratovalni čas za tri mesece v primeru, da postopki zoper vlagatelja še tečejo in niso zaključeni ali pa je izrečena ena sama globa. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče obe odločbi odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da navedbe tožeče stranke, da ji ni bila dana možnost, da se izjavi glede okoliščin, navedenih s strani Policijske postaje Nova Gorica in tržnega inšpektorata, ne morejo imeti odločilne teže v zadevi. Pri preverjanju, ali obstajajo zakonsko določeni razlogi za izdajo zavrnilne odločbe, je upravni organ oprl svoje odločitve na uradne relevantne podatke, pridobljene od organov, ki so za postopek o prekršku pristojni. Dejansko stanje je rezultat izvedenega ugotovitvenega in dokaznega postopka pristojnega organa, ki je zaključen z izdajo pravnomočne odločbe. Tudi mnenje krajevne skupnosti ni odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev. Ob evidentnem obstoju kršitev iz 3. in 4. alineje 4. člena Odloka nikakor ni odločujočega pomena. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in tožeči stranki naloži plačilo vseh stroškov.

K točki I izreka: Tožba je utemeljena.

Sodišče najprej pojasnjuje, da je lahko v obravnavanem upravnem sporu predmet upravnega spora le drugostopenjska odločba, čeprav tožeča stranka izpodbija obe odločbi. Prvostopenjska odločba je bila namreč z odločbo organa druge stopnje odpravljena in torej ne obstaja več, medtem ko je drugostopenjska odločba v obravnavani zadevi tista, kjer gre za odločanje o pravici in obveznosti tožeče stranke.

Merila, po katerih se pristojni organ odloča, ali bo izdal soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, so določena v 4. členu Odloka. Pri svoji odločitvi se tožena stranka sklicuje na 3., 4. in 5. alinejo 4. člena Odloka. V 3. alineji 4. člena Odloka so določene kršitve določb Zakona o omejevanju uporabe alkohola ter Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki jih gostinec stori v gostinskem obratu oziroma v zunanji enoti gostinskega obrata in za katere je bila s strani pristojnega organa policije oziroma sodišča izdana pravnomočna odločba ali plačana globa. V 4. alineji 4. člena so kot merilo določene predhodne kršitve Zakona o gostinstvu, ki se nanašajo na obratovalni čas gostinskega obrata, ki jih stori gostinec in za katere je bila s strani pristojne tržne inšpekcije oziroma sodišča izdana pravnomočna odločba oziroma plačana globa. Po 5. alineji 4. člena Odloka pa je merilo tudi mnenje krajevne skupnosti, v kateri se nahaja gostinski lokal, za katerega se zaproša za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času.

Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe je mogoče razumeti, da je bilo v zvezi z lokalom podanih več predlogov za uvedbo postopka o prekršku, ki se nanašajo na obratovanje izven obratovalnega časa, več intervencij zaradi kršitev javnega reda in miru, da so obravnavali kaznivo dejanje z elementi nasilja in prekršek z vzbujanjem nestrpnosti in da je bila tožeča stranka in njena odgovorna oseba v zadnjih šestih mesecih enkrat oglobljena zaradi motenja nočnega miru. Razen zadnje zadeve iz obrazložitve odločbe izhaja, da so ostali postopki še v teku.

Kot je razvidno iz drugostopenjske odločbe in upravnega spisa, je upravni organ v postopku odločanja o strankini vlogi zbiral razne dokaze oziroma izvajal dokazni postopek in sicer je pridobil mnenje krajevne skupnosti ter dopise tržnega inšpektorata in policijske postaje. Pred izdajo odločbe pa z vsem tem gradivom ni seznanil tožeče stranke, da bi se lahko z njim seznanila in se do tega gradiva opredelila. Tožeči stranki tako ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile pomembne za izdajo odločbe. Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZUP je treba dati stranki možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Tretja točka drugega odstavka 237. člena ZUP določa, da se šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Navedena kršitev je take narave, da bi lahko vplivala na končno odločitev. Stranka namreč v tožbi upravičeno opozarja na to, da se lahko po Odloku izjemoma dovoli obratovanje v podaljšanem obratovalnem času tudi če je bila storjena ena kršitev iz 3. ali 4. alineje 4. člena Odloka. 16. člen Odloka namreč določa, da lahko pristojni organ ne glede na določbe 14. člena v naslednjih primerih izda soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času le za obdobje treh mesecev: - če v času odločanja o izdaji soglasja poteka postopek pred pristojnimi organi v zvezi s kršitvami iz 3. oziroma 4. alineje 4. člena tega Odloka: - če je v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času gostinec storil eno kršitev iz 3. ali 4. alineje 4. člena tega Odloka.

Kot je bilo že omenjeno, iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila doslej izrečena ena globa, medtem ko so ostali postopki še v teku, kar bi lahko kazalo na možnost uporabe 16. člena Odloka. Zato je v konkretnem premeru kršitev načela zaslišanja stranke take narave, da bi lahko vplivala na končno odločitev.

Sodišče se tudi ne strinja z navedbo tožene stranke, da mnenje krajevne skupnosti v tem primeru ni odločujočega pomena. Po 5. alineji 4. člena Odloka je tudi mnenje krajevne skupnosti eno od meril, po katerem pristojni organ odloča o soglasju k podaljšanemu obratovalnemu času in zato bi tudi to mnenje morala dobiti tožeča stranka v izjasnitev.

V ponovljenem postopku bo potrebno tožeči stranki omogočiti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Sodišče je odločilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila pravilno uporabljena pravila postopka. Ker je sodišče odločbo odpravilo zaradi bistvene kršitve določb postopka, se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.

K točki II izreka: Ker je tožeča stranka zahtevala povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijani akt odpravilo, je prisodilo, da mora tožena stranka skladno z določilom tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Določilo drugega odstavka 3. člena tega pravilnika določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, saj mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR.