Jedro

Geodetska uprava je z odločbo tri posamezne dele združila v nov posamezen del v stavbi, sodišče pa v zemljiški knjigi ni poočitilo združitve teh posameznih delov, ker naj bi širši pravni položaj na vseh nepremičninah ne bil enak. Tožeča stranka trdi, da informacijski sistem e-ZK ne prepozna enakosti širših pravnih položajev nepremičnin. Zatrjuje, da je dejanje tožene stranke, tj. neizvedba poočitve združitve nepremičnin, nezakonita in zaradi tega dejanja vlaga tožbo po 4. členu ZUS-1. Za odločitev o takšni tožbi ni pristojno sodišče splošne pristojnosti (okrajno sodišče) v zemljiškoknjižnem postopku.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri Upravnem sodišču Republike Slovenije vložila tožbo, s katero zahteva, da se ugotovi, da je tožena stranka 12. 12. 2014 s tem, ko na podlagi odločbe GURS št. 02132-01171/2012-9 z dne 4. 9. 2014 ni izvedla vknjižbe poočitve oziroma vpisa poočitve združitve posameznih delov št. 105, 106 in 107 v stavbi 215 k.o. ... v nov posamezen del št. 113 v zemljiško knjigo, ravnala nezakonito in je s tem posegla v pravico tožeče stranke do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, v pravico tožeče stranke do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, v pravico tožeče stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in v pravico tožeče stranke do mirnega uživanja njenega premoženja iz 1. člena Dodatnega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zahteva, da tožena stranka odpravi posledice tega dejanja na način, da na podlagi omenjene odločbe GURS izvede vknjižbo poočitve oziroma vpis poočitve združitve posameznih delov št. 105, 106 in 107 v stavbi 215 k.o. ... v nov posamezen del št. 113 v zemljiško knjigo.

2. Upravno sodišče Republike Slovenije se je s sklepom z dne 14. 1. 2015 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v zadevi in po pravnomočnosti zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. To sodišče naj bi bilo po njegovi oceni stvarno in krajevno pristojno za odločitev v zemljiškoknjižnem postopku.

3. Okrajno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da ni pristojno v zemljiškoknjižnem postopku odločati o tožbi zaradi nezakonitih dejanj in posega v človekove pravice in temeljne svoboščine tožeče stranke. Zemljiškoknjižno sodišče je pristojno odločati le v zemljiškoknjižnih zadevah, kot je določeno v 126. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalni postopek, v katerem sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče nima pristojnosti odločati v sporih.

4. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

5. V sporih o pristojnosti med upravnim sodiščem in sodiščem splošne pristojnosti odloča Vrhovno sodišče (drugi odstavek Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

6. Iz uvodoma prikazanega zahtevka tožeče stranke in njenih navedb v tožbi izhaja, da je tožeča stranka lastnica posameznih delov 105, 106 in 107, ki jih je želela združiti v nov posamezen del v stavbi št. 215 k.o. ... Geodetska uprava je to storila z odločbo 4. 9. 2014 in te posamezne dele združila v nov posamezen del št. 113, vendar pa nato sodišče v zemljiški knjigi ni poočitilo združitve teh posameznih delov, ker naj bi širši pravni položaj na vseh nepremičninah ne bil enak. Tožeča stranka trdi, da informacijski sistem e-ZK, ki ga upravlja tožena stranka, ne prepozna enakosti širših pravnih položajev nepremičnin, ki se združujejo, čeprav je ta pogoj izpolnjen. Zatrjuje, da je dejanje tožene stranke, tj. neizvedba poočitve združitve nepremičnin, nezakonita in zaradi tega dejanja vlaga tožbo po 4. členu ZUS-1, po katerem sodišče odloča v upravnem sporu tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je zmotno stališče Upravnega sodišča, da je za odločitev o takšni tožbi pristojno sodišče splošne pristojnosti (okrajno sodišče) v zemljiškoknjižnem postopku. V zemljiškoknjižnem postopku se odloča o vpisih v zemljiško knjigo (prvi odstavek 120. člena ZZK-1). V konkretnem primeru tožeča stranka zatrjuje napake, ki naj bi se zgodile v postopku vpisa poočitve združitve nepremičnin. Poočitev je sicer pomožni vpis v zemljiško knjigo (28. člen ZZK-1), vendar o njem sodišče ne izda posebnega sklepa (119. člen ZZK-1). Razlog je v tem, da gre za vpis določenih sprememb podatkov glede nepremičnin ali podatkov o fizični in pravni osebi, katerih izvorna evidenca ni zemljiška knjiga, pač pa kataster, centralni register prebivalstva ali poslovni register. Takšen vpis zemljiškoknjižno sodišče opravi na podlagi (elektronske) izmenjave podatkov iz izvorne evidence (prvi, četrti in šesti odstavek 115. člena in 116. člen ZZK-1), pri čemer zgolj preverja, ali so izpolnjeni pogoji dovoljenosti poočitve (177. člen ZZK-1). Ti pogoji so predvideni zaradi ohranitve enakega položaja dosedanjih imetnikov vpisanih pravic, saj poočitev kot pomožni vpis nima neposrednega vpliva na vpisane pravice in pravna razmerja oziroma na osnovni in širši pravni položaj nepremičnin (prim. 2. točko tretjega odstavka in 3. točko petega odstavka 115. člena ZZK-1). Iz navedb tožbe torej izhaja, da se združitev nepremičnin v zemljiški knjigi ni poočitila zaradi neizpolnjevanja pogojev po tretjem odstavku 115. členu ZZK-1, o čemer je zemljiškoknjižno sodišče tudi obvestilo geodetsko upravo (šesti odstavek 115. člena ZZK-1).

8. Po četrtem odstavku 115. člena ZZK-1 se poočitev združitve nepremičnin opravi na podlagi obvestila geodetske uprave o izvedbi te spremembe v katastru, zemljiškoknjižno sodišče pa nato geodetsko upravo obvesti o izvedbi poočitve združitve ali o tem, da taka poočitev v zemljiški knjigi ni dovoljena (šesti odstavek), pri čemer gre pri tem (vključno z obvestili) zgolj za elektronsko izmenjavo podatkov (sedmi odstavek istega zakonskega določila). Prav ima torej tožeča stranka, ki v točki III. tožbe navaja, da ni bila stranka postopka vpisa poočitve združitve nepremičnin in tudi ni upravičeni predlagatelj za vpis odločbe geodetske uprave(1).

9. Vse navedeno pomeni, da tožeča stranka svojih pravic ne more uveljavljati v zemljiškoknjižnem postopku, pač pa je za odločitev pristojno Upravno sodišče RS, pri katerem je bila vložena tožba.

Op. št. (1): Po sodni praksi Višjega sodišča v Kopru kot izključno pristojnega za odločanje o vseh pritožbah v zemljiškoknjižnih postopkih (četrti odstavek 126. člena ZZK-1), udeleženci, ki na vpis, ki ga zemljiškoknjižno sodišče opravi na podlagi uradnih podatkov drugega pristojnega organa, ne morejo vplivati, tudi nimajo možnosti pravnega sredstva (prim. sklep VSK Cp 913/2013).