Jedro

Tožnik je tožbo umaknil, pri tem pa razlogi niso pomembni, razen če bi jo umaknil zato, ker je toženec izpolnil zahtevek. Za kaj takega pa v konkretnem primeru ne gre, tako da je glede na omenjeno določilo tožnik dolžan povrniti pravdne stroške tožencu, kot je pravilno odločilo že sodišče prve stopnje. Brez pomena je vprašanje, zakaj je sicer tožnik umaknil tožbo in okoliščina, da je prišlo do prekinitve postopka zaradi uvedbe postopka prisilne poravnave zoper pravnega prednika toženca, ne igra nobene vloge.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Sežani razveljavilo tudi v 1. tč. izreka za znesek 279.600,31 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve izvršilnega predloga dalje in v tč. 4 izreka za izvršilne stroške v znesku 2.983,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 08.06.2005 dalje ter v tem delu postopek ustavilo, glede pravdnih stroškov pa je odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi v znesku 112,00 EUR v roku 15 dni.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da tožeča stranka ni sama odstopila od tožbenega zahtevka, ampak je postopek prekinilo samo Okrajno sodišče v Sežani s sklepom z dne na podlagi 2. odst. 36. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), ker je bil proti dolžniku, to je B. d.o.o. uveden postopek prisilne poravnave. Zato je tožeča stranka glede na tak sklep umaknila tožbo. Ker pa je prišlo do prekinitve postopka zaradi uvedbe postopka prisilne poravnave zoper dolžnika je prav, da stroške nosi dolžnik, v najslabšem primeru pa, da nosi vsak svoje stroške, ne pa da jih je tožnik dolžan povrniti tožencu.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede stroškov pravdnega postopka odločilo v skladu z določilom 1. odst. 158. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po tem določilu mora tožnik, ki umakne tožbo, tožencu povrniti njegove pravdne stroške, razen če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. V konkretnem primeru dejanski stan, na podlagi katerega bi bil tožnik upravičen do pravdnih stroškov do toženca, ni podan. Tožnik je tožbo umaknil, pri tem pa razlogi niso pomembni, razen če bi jo umaknil zato, ker je toženec izpolnil zahtevek. Za kaj takega pa v konkretnem primeru ne gre, tako da je glede na omenjeno določilo tožnik dolžan povrniti pravdne stroške tožencu, kot je pravilno odločilo že sodišče prve stopnje. Brez pomena pa je vprašanje, zakaj je sicer tožnik umaknil tožbo in okoliščina, da je prišlo do prekinitve postopka zaradi uvedbe postopka prisilne poravnave zoper pravnega prednika toženca, ne igra nobene vloge. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v delu glede pravdnih stroškov.