Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odškodninska odgovornost toženke zaradi vsebinsko napačnega sodnega sklepa z napačnim pravnim poukom izključena zaradi opustitve vložitve pravnega sredstva s strani oškodovane stranke, ki ni/je imela odvetnika.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odškodninska odgovornost toženke zaradi vsebinsko napačnega sodnega sklepa z napačnim pravnim poukom izključena zaradi opustitve vložitve pravnega sredstva s strani oškodovane stranke, ki ni/je imela odvetnika.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je od toženke zahtevala povrnitev škode, ki naj bi ji nastala s protipravnim delom sodišča. Sodišče naj bi v zapuščinskem postopku izdalo pravno neutemeljen sklep, s katerim je postopek prekinilo in napotilo stranke zapuščinskega postopka na pravdo. S tem se je odločitev v zapuščinskem postopku brez pravnega temelja zavlekla za čas prekinitve (od 9. 4. 2001 do 21. 11. 2006). Sestavni del zapuščine je bil tudi denarni znesek. Tožeča stranka je sicer denarni znesek s sklepom o dedovanju prejela, vendar ta ni bil obrestovan in prejela ga je veliko pozneje kot bi ga, če ne bi sodišče zapuščinskega postopka prekinilo.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da je bila prekinitev zapuščinskega postopka pravno pravilna in torej ne protipravna. V zapuščinski zadevi je bilo po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča med strankama postopka sporno lastništvo na nepremičninah, na drugi strani pa naj bi obstajal dolg zapustnice. V sklepu o prekinitvi postopka je sodišče navedlo, da postopek prekinja zaradi ločitvenega zahtevka, a je s sklepom vseeno doseglo cilj, ki je bil za pravilno dokončanje zapuščinskega postopka potreben, in sicer, da se je zapuščina zavarovala pred neupravičenim razpolaganjem dedičev.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da sklep o prekinitvi postopka sicer ni bil izdan pravilno, saj upnik sploh ni podal predloga za ločitev zapuščine. Poleg tega je zapuščinsko sodišče tudi zmotno ugotovilo (in zapisalo), da so se tožniki odpovedali pravici do pritožbe. Napačni pravni pouk tožnikom ni vzel pravice do pritožbe, dejstvo pa ostaja, da se le-te zoper sklep o prekinitvi postopka niso pritožile (ena od njih je imela odvetnika in če bi se ta pritožil, bi se njegova pritožba raztezala na vse tožnice) in je zato odgovornost toženke izključena.

4. Tožnice so vložile predlog za dopustitev revizije. V njem primarno izpostavljajo, da je stališče pritožbenega sodišča prestrogo, saj naj bi tožnicam nalagalo, da poznajo pravo bolje od sodišča. Navajajo, da odločitev sodišča nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča, zapisanem v odločbah II Ips 488/2002 ter II Ips 860/2007, da napačni pravni pouk stranki ne sme povzročiti škodljivih posledic. Sklicujejo se tudi na odločbo Ustavnega sodišča Up 276/96. Predlagajo, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede naslednjih pravnih vprašanj: Ali je odškodninska odgovornost toženke zaradi vsebinsko napačnega sodnega sklepa z napačnim pravnim poukom a) izključena zaradi opustitve vložitve pravnega sredstva s strani oškodovane stranke, ki ni/je imela odvetnika? b) deljena, glede na opustitev vložitve pravnega sredstva s strani oškodovane stranke, ki ni/je imela odvetnika, c) popolna, kljub opustitvi vložitve pravnega sredstva s strani oškodovane stranke, ki ni/je imela odvetnika?

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, izpostavljenega v predlogu tožnic in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona).