Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker s pritožbo pritožnik ne izpodbija odločitve o prodaji, pač pa le predlaga odlog izselitve za družino stečajne dolžnice, se izkaže, da ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prodaji, pač pa je treba njegovo vlogo obravnavati glede na podan predlog kot vlogo za odlog izvršbe.
Izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ v postopku osebnega stečaja opravlja upravitelj v postopku osebnega stečaja. Glede na navedeno pa je tudi stečajno sodišče v postopku osebnega stečaja dolžno smiselno uporabljati v ZIZ določena pravila postopka odloga izvršbe.
Pritožba se zavrže.
1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o prodaji solastniškega deleža stečajne dolžnice do 1/2 na nepremičnini ID znaki: parcela 0000/1 in parcela 0000/2 tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki jo je določilo v višini 103.000,00 EUR, varščino pa v višini 10.300,00 EUR. Odločilo je tudi, da se izvede skupna prodaja kot celota z drugo polovico nepremičnine v postopku osebnega stečaja, ki se vodi nad dolžnikom A. A. pod St ... (1. točka izreka). Stečajni dolžnici je odredilo, da mora v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti nepremičnino iz 1. točke izreka sklepa in jo izročiti upraviteljici.
2. Zoper sklep se je pritožil A. A. Navedel je, da ga izpodbija samo v določenem delu, pri čemer ni navedel, v katerem. Iz njegovih navedb v pritožbi pa izhaja, da prosi za odobritev bivanja tri članske družine v eni polovici hiše do januarja 2022. 3. Stečajna upraviteljica B. B. je na pritožbo odgovorila. Navedla je, da A. A. nima procesne legitimacije v postopku osebnega stečaja, ki se vodi nad stečajno dolžnico C. C. Zato je predlagala zavrženje njegove pritožbe.
4. Pritožba ni dovoljena.
5. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, kot tudi če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Obravnavani postopek se vodi zoper stečajno dolžnico C. C., ki se zoper sklep o prodaji ni pritožila, pritožnik pa v tem postopku ni izkazal položaja njenega upnika. Sklep se nanj nanaša le glede odločitve o skupni prodaji deleža dolžnice z njegovim deležem nepremičnine. Ker pa s pritožbo pritožnik ne izpodbija odločitve o prodaji, pač pa le predlaga odlog izselitve za družino stečajne dolžnice, se izkaže, da ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prodaji, pač pa je treba njegovo vlogo obravnavati glede na podan predlog kot vlogo za odlog izvršbe. Zato je pritožbeno sodišče sledilo predlogu upraviteljice, in ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, pritožbo A. A. zoper sklep o prodaji zavrglo (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
6. Ne glede na odločitev o zavrženju pritožbe zoper sklep o prodaji, pa naj sodišče prve stopnje, v primeru, če bo upraviteljica začela z izvršilnimi dejanji za izpraznitev družinske stanovanjske hiše, ugotovi, ali je predlagatelj oseba, proti kateri učinkuje sklep o izpraznitvi stanovanjske hiše, ki je predmet prodaje, v smislu določbe tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP in če je, naj še vsebinsko odloči o njegovem predlogu za odlog izpraznitve. V skladu z določbo tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP je namreč pravnomočen sklep o prodaji, ki vsebuje nalog dolžniku, da izprazni stanovanjsko hišo, izvršilni naslov za njeno izpraznitev in izročitev tako proti dolžniku kot tudi proti drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (tretji odstavek 395. člena ZFPPIPP). Izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ v postopku osebnega stečaja opravlja upravitelj v postopku osebnega stečaja (četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno pa je tudi stečajno sodišče v postopku osebnega stečaja dolžno smiselno uporabljati v ZIZ določena pravila postopka odloga izvršbe.