Jedro

V primeru, ko stranka prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe pristojnega organa, je avtomatično upravičena do oprostitve plačila sodnih taks v celoti, njeno premoženjsko stanje pa se posebej ne ugotavlja.

Ker je bilo dolžnikovi vlogi za dodelitev denarne socialne pomoči naknadno ugodeno (to vlogo pa je vložil že pred dopolnitvijo predloga za taksno oprostitev), dolžniku k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks oz. k njegovi dopolnitvi ni bilo treba priložiti izjave o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrže. 2. Dolžnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da je sodišču poslal izjavo o premoženjskem stanju, vendar ne na obrazcu ZST-1, kajti na upravni enoti so mu dali potrdilo o premoženjskem stanju in mu dejali, da je to potrdilo zadosten dokaz. S plačilom sodne takse v višini 55,00 EUR se ne strinja, saj je prijavljen na Centru za socialno delo - CSD, kjer prejema denarno socialno pomoč, ter meni, da je oproščen plačila sodnih taks. V prilogi pošilja izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1, potrdilo iz gospodinjske evidence in odločbo CSD o prejemanju denarne socialne pomoči. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev z utemeljitvijo, da dolžnik predlogu za oprostitev plačila sodnih taks kljub dolžnosti iz drugega in tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1, ni predložil zahtevanih dokazil, zaradi česar ni v zadostni meri izkazal utemeljenosti svojega predloga.

5. Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da bi moralo biti pri izpodbijani odločitvi upoštevano dejstvo, da je prejemnik denarne socialne pomoči. Višje sodišče ugotavlja, da gre za okoliščino, ki je dolžnik v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks z dne 8. 10. 2014 in pravočasni dopolnitvi tega predloga z dne 20. 10. 2014 sicer ni omenil, vendar pa tedaj sodišča nanjo niti še ni mogel opozoriti, saj je pravico do denarne socialne pomoči pridobil naknadno (k pritožbi priložena odločba CSD z dne 22. 10. 2014), že ob dopolnitvi predloga dne 20. 10. 2014 pa je sodišču predložil vlogo za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči, datirano z dnem 15. 10. 2014. Glede na navedeno predstavljata dolžnikova pritožbena navedba glede upravičenosti do denarne socialne pomoči in dokazilo o tem dopustno pritožbeno novoto v smislu prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ta pritožbena novota pa je tudi pravno pomembna. V primeru, ko stranka prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe pristojnega organa, je namreč avtomatično upravičena do oprostitve plačila sodnih taks v celoti, njeno premoženjsko stanje pa se posebej ne ugotavlja (prim. prvi odstavek 11. člena ZST-1 po uveljavitvi novele ZST-1B in prej (v času novele ZST-1A) veljavni peti odstavek 11. člena ZST-1(1)). Poleg tega mora biti stranka v skladu z Ustavno odločbo U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 oproščena plačila sodnih taks v celoti tudi v primeru, ko sicer ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, vendar pa bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi takšno vlogo podala.(2)

6. Glede na specifične okoliščine konkretnega primera (dolžnikovi vlogi za dodelitev denarne socialne pomoči je bilo naknadno ugodeno) zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral dolžnik predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti (tudi) izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1, posledično pa tudi ni pravilen zaključek sodišča, da dolžnik ni v zadostni meri izkazal utemeljenosti svojega predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

7. Zato je višje sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj sámo ne more kot prvo vsebinsko odločiti o dolžnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, temveč je za takšno presojo v novem postopku zadolženo sodišče prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ). To bo moralo dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks skupaj z njegovo pravočasno dopolnitvijo šteti kot popoln ter ustrezno upoštevati dejstvo, da je dolžnik sedaj prejemnik denarne socialne pomoči. Op. št. (1): Z uveljavitvijo novele ZST-1A (dne 1. 1. 2011) je bilo namreč v petem odstavku 11. člena ZST-1 izrecno določeno, da se šteje, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V tem primeru je bilo tudi določeno, da se premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov ne ugotavlja.

Op. št. (2): Do svoje končne odločitve je Ustavno sodišče z odločbo U-I-191/14-6 z dne 25. 9. 2014 tudi zadržalo izvrševanje prvega odstavka 11. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v celoti, ko stranka sicer ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, bi pa bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.