Jedro

Tožeči stranki, glede na določbo 5. alinee 1. odstavka 9. člena ZDoh, ni mogoče priznati posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ker iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da njeni starši ne živijo z njo v skupnem gospodinjstvu, ampak v drugi državi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke - Izpostave Jesenice št. ... z dne 1.6.1993, s katero mu je bila odmerjena dohodnina za leto 1992. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je iz predloženih podatkov v upravnih spisih razvidno, da tožnik v napovedi za odmero dohodnine za leto 1992 ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in sicer za starše (in za sestri), ki ne živijo v Republiki Sloveniji. Tožena stranka citira določbo 5. alinee 1. odstavka 9. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91), po kateri se za vzdrževane družinske člane štejejo starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave s tem, da se olajšava prizna pod pogojem, da starši živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu oziroma so v oskrbi v socialnem zavodu ali v drugi družini in zavezanec krije del stroškov za oskrbo. Iz predloženih podatkov v upravnih spisih pa je razvidno, da tožnikovi starši ne živijo s tožnikom v skupnem gospodinjstvu, ampak živijo na Kosovu, kot to izhaja iz predloženih podatkov v upravnih spisih. Zato po mnenju tožene stranke tožniku glede na citirano zakonsko določbo ni mogoče priznati posebne olajšave za vzdrževane družinske člane - starše. Tožnik se v tožbi ne strinja z izpodbijano odločbo, saj je uveljavljal davčno olajšavo tudi za svoje starše (in sestro), ki jih preživlja in živijo na Kosovu. V Republiki Sloveniji je prijavljen samo začasno, saj je tu na delu. Glede na to, da preživlja svoje starše, mu gre posebna olajšava. Dokaz o tem je bil predložen v upravnem postopku. Zato odločitev tožene stranke nima osnove.

Smiselno predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga, da sodišče zavrne tožbo iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik nima prav ko v tožbi navaja, da odločitev tožene stranke nima osnove, saj njena odločitev temelji na citirani določbi 5. alinee 1. odstavka 9. člena navedenega Zakona o dohodnini, na podlagi podatkov v upravnih spisih pa je tožena stranka ugotovila, kar tudi v tožbi navaja tožnik, da tožnikovi starši ne živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, ampak na Kosovu oziroma v drugi državi.

Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, v skladu s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).