Jedro

Posledice odpovedi potomca bodoči dediščini, izjavljeni v pogodbi s prednikom, so enake kot posledice odpovedi dediščini, kar pomeni, da se šteje, da je potomec umrl pred zapustnikom, zato se ne upošteva niti pri ugotavljanju kroga oseb, poklicanih k dedovanju, niti pri določanju velikosti in vrednosti dednih deležev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine (I. točka izreka) ter da se je zapustnikov sin B.P. s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju z dne 27.5.1982, sklenjenim pred Občinskim sodiščem v Kragujevcu, dedovanju po zapustniku odpovedal, in je za zakonita dediča v prvem dednem redu proglasilo zapustnikovo ženo M.P. z dednim deležem do ½ in zapustnikovega sina L.P. z dednim deležem do ½ (II. točka izreka). Ugotovilo je še, da je dedič L.P. svoj dedni delež odstopil dedinji M.P., ki je odstopljeni dedni delež sprejela in tako prejme dedinja M.P. celotno zapuščino (III. točka izreka).

Zoper sklep o dedovanju je vložil pritožbo zapustnikov sin B.P.. Meni, da bi moralo zapuščinsko sodišče samo razlagati določila sporne pogodbe, ki je bila sklenjena pred Občinskim sodiščem v Kragujevcu dne 27.5.1982. Sporna pogodba ne more imeti značaja pogodbe o odstopu in razdelitvi premoženja za časa življenja. 135. člen Zakona o dedovanju Republike Slovenije določa, da odpoved dediščini, ki ni uvedena, nima nobenega pravnega vpliva in je nična.

Dedinja M.P. je na pritožbo odgovorila ter je predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje zapustnikovega sina B.P. ni razglasilo za dediča zapustnikovega premoženja, ker je štelo, da nima dedne pravice, saj se je s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju z dne 27.5.1982, sklenjenim pred Občinskim sodiščem v Kragujevcu, dedovanju po zapustniku odpovedal. Izjema od načela, da odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka, je določena v drugem odstavku 137. členu Zakona o dedovanju ( Ur. list RS, št. 15/76, 73/2004, v nadaljevanju ZD), ki določa, da se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti. Sporazum mora biti sklenjen v zakonski predpisani (strožji) obliki. Posledice odpovedi potomca bodoči dediščini, izjavljeni v pogodbi s prednikom, so enake kot posledice odpovedi dediščini (133. člen ZD), kar pomeni, da se šteje, da je potomec umrl pred zapustnikom, zato se ne upošteva niti pri ugotavljanju kroga oseb, poklicanih k dedovanju, niti pri določanju velikosti in vrednosti dednih deležev. Zato je pravilna materialnopravna odločitev sodišča prve stopnje, da zapustnikovega sina B.P. ni razglasilo za dediča po pokojnem očetu .

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je ob upoštevanju četrtega odstavka 213. člena ZD zapuščinski postopek nadaljevalo, saj je bila tožba B.P., ki jo je na podlagi napotitvenega sklepa sodišča prve stopnje vložil zoper dediča M.P. in L.P., s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 3.6.2011 pravnomočno zavržena.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

Pritožbeno sodišče še pripominja, da glede na to, da je zapuščinsko sodišče prekinilo zapuščinski postopek ter da pritožnik ni ravnal po sklepu sodišča (tožba je bila zavržena), pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča na podlagi petega odstavka 213. člena ZD ni ovira, da pritožnik o zadevnem zahtevku ne bi mogel sprožiti pravdnega postopka.