Jedro

Pooblaščenec, ki ni odvetnik, mora imeti izrecno pooblastilo za sklenitev dednega dogovora.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo zapuščino po pok. M.V. ter jo na podlagi zakona prisodilo zapustničini hčeri M. Z. in zapustničinemu sinu (prav: možu) V. V., vsakemu do 1/2 ter v sklepu o dedovanju navedlo sporazum obeh dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil zakoniti dedič V.V. ter iz vsebine pritožbe izhaja, da uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da šivalni stroj, ki ga je kupil on, ne more biti predmet dedovanja, niti televizor, saj on še živi in ga rabi. Televizor je bil kupljen na kredit in sta ga z zapustnico odplačevala na obroke, vsak polovico. Dalje sprašuje, zakaj se zapuščinska obravnava ni vršila v Tržiču ter opisuje okoliščine, v katerih sta živela z zapustnico ter okoliščine, ki so nastopile po njeni smrti.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter ob preizkusu v skladu z določbo 2. odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju ugotovilo, da je podana bistvena procesna kršitev po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi dne 16.3.1993 namreč izhaja, da sta se je udeležili zapustničina hči M.Z. ter I.O., kot pooblaščenka zapustničinega moža V.V.. Iz predloženega overjenega pooblastila (list. št. 4 a) pa izhaja, da je V.V. le pooblastil I. O., da ga zastopa na obravnavi 16.3.1993 v zapuščinski zadevi po umrli M. V. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu upoštevalo sporazum o delitvi in načinu delitve zapuščine, ki sta ga na zapuščinski obravnavi sklenili zapustničina hči M. Z. in pooblaščenka zapustničinega moža I. O., ki ni odvetnica in ki za tak sporazum ni imela izrečnega pooblastila V. V.. Ta njenih dejanj tudi ni pozneje odobril. Sodišče prve stopnje pa bi moralo med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Dedičev pooblaščenec, ki ni odvetnik, mora namreč imeti za sklenitev sporazuma o delitvi in načinu delitve zapuščine izrečno pooblastilo (člen 214/3 ZD in člen 96 ZPP v zvezi s 163. členom ZD). To je sodišče prve stopnje ob odločanju očitno spregledalo.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter v skladu z določilom člena 380 tč. 3 ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljena na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-1).