Jedro

Postopek osebnega stečaja se je po smrti dolžnika nadaljeval kot postopek stečaja zapuščine, v katerem mora sodišče, glede na okoliščine konkretnega primera, najprej določiti delež dolžnika na skupnem premoženju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ugovor upnice A. A. proti sklepu z dne 29. 9. 2022 zavrne. S sklepom z dne 29. 9. 2022 je sodišče prve stopnje izdalo upravitelju soglasje k sklenitvi sodne poravnave, z dne 28. 9. 2022, v pravdnih postopkih opr. št. I Pg 148/2021 (prej XI Pg 1801/2016) in II P 169/2020, ki se vodita pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

2. Zoper navedeni sklep je vložila upnica A. A. pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da zavrne izdajo soglasja za sklenitev sodne poravnave. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Stečajni upravitelj je podal odgovor na pritožbo, v katerem se sklicuje na svojo vlogo z dne 11. 10. 2022. V slednji je navajal, da je ugovor upnice neutemeljen, saj se po vsebini nanaša na zapuščinski postopek po pok. B. B., med tem ko se s predlagano sodno poravnavo pravnomočno rešujeta pravdna postopka zaradi prerekane izločitvene pravice, ki sta bili s strani stečajnih upraviteljev prijavljeni v stečajnih postopkih nad zakoncema.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, se je postopek osebnega stečaja nad dolžnikom B. B. po njegovi smrti nadaljeval kot postopek stečaja zapuščine. Okrajno sodišče v Ljubljani je zapuščinski postopek po pokojnem B. B. prekinilo do zaključka tega stečajnega postopka z obrazložitvijo, da bo šele po zaključku postopka stečaja zapuščine znano, ali je po zapustniku ostalo kaj zapuščine, ki bi lahko bila predmet dedovanja. Stečajni upravitelj je nato sodišču predlagal izdajo soglasja k sklenitvi sodne poravnave, ki jo sklepata stečajna upravitelja v stečaju zapuščine po pok. B. B. in v osebnem stečaju nad C. C. Stečajni upravitelj v postopku stečaja zapuščine po pok. B. B. je namreč podal prijavo izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja nad C. C. (St 002/2019), ki je bila s strani upraviteljice prerekana s sklicevanjem na nezaključeni pravdni postopek pod opr. št. XI Pg 148/2021. V tem postopku je bila vložena ničnostna oziroma izpodbojna tožba, ki se nanaša na pred začetkom stečaja sklenjeno Listino o delni ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema (opr. št. SV 433/2012). Na drugi strani pa je tudi upraviteljica v postopku osebnega stečaja nad dolžnico C. C. podala prijavo izločitvene pravice v tem stečajnem postopku, ki jo je upravitelj prerekal s sklicevanjem na nezaključeni pravdni postopek pod opr. št. II P 169/2020. V tem postopku je bila s strani C. C. zoper B. B. vložena tožba glede ugotovitve in razdelitve skupnega premoženja zakoncev, s trditvijo, da premoženje, ki je bilo zajeto v listino SV 433/2012, ne predstavlja celotnega skupnega premoženja zakoncev. Sodna poravnava se tako nanaša na pravdna postopka, ki se vodita glede prerekanih izločitvenih pravic, zato je njena sklenitev vezana na soglasje stečajnega sodišča v obeh postopkih. Ne gre torej za sodno poravnavo med zapustnikom in dedičem, saj se ta ne nanaša na zapuščinski postopek po pok. B. B. 6. Upnica v pritožbi navaja, da sta nekdanja zakonca s smrtjo B. B. pridobila pravna položaja zapustnika in dediča ter da v določbah Zakona o dedovanju (Uradni list RS št. 15/76; nadalje ZD) ni materialnopravne podlage za sklenitev sodne poravnave dediča z zapustnikom. Meni, da zato sodišče soglasja k sklenitvi sodne poravnave ne bi smelo izdati, saj preide na dediče zgolj dolžnikova pravica do plačila morebitnega ostanka stečajne mase po poplačilu vseh upnikov. Poleg tega navaja, da je delitev skupnega premoženja zakoncev, v skladu s prvim odstavkom 71. člena Družinskega zakonika (Uradni list 15/2017 s spr., nadalje: DZ), možna le ob razvezi zakonske zveze, sicer pa zgolj na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev, do česar pa ni prišlo.

7. V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika in ga zastopa pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP), kot tudi pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanem pravnih dejanj insolventnega dolžnika (2. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Upravljanje stečajne mase predstavlja tudi sklenitev sodne ali izvensodne poravnave oziroma izvedba drugega pravnega posla oziroma dejanja s smiselno enakim učinkom, v postopkih oziroma glede zahtevkov iz pododdelkov 2.2.3 in 5.3.4 (izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika) ter iz oddelka 5.6. (posebna pravila o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic) ZFPPIPP (3. točka prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP). Za vsak posel upravljanja stečajne mase mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla dobiti soglasje sodišča (drugi odstavek 322. člena ZFPPIPP).

8. V postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka 83. člena DZ. Drug zakonec lahko v postopku osebnega stečaja nad zakoncem vloži prijavo izločitvene pravice, s katero uveljavlja, da je njegov delež na skupnem premoženju večji. Če drugi zakonec take prijave ne vloži, se šteje, da je v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženje, ki je enak polovici (peti odstavek 83. člena DZ).

9. Skupno premoženje pripada zakoncema skupaj, kar pomeni, da njuni deleži v skupnem premoženju niso določeni. Kot izhaja iz 83. člena DZ je zato treba v stečajnem postopku nad enim od zakoncev najprej določiti delež dolžnika na skupnem premoženju zakoncev. Drugi zakonec lahko vloži prijavo izločitvene pravice, če pa je ne vloži, velja pravna domneva, da je prijavil izločitveno pravico v višini polovičnega solastninskega deleža. 10. Ugotovljeno je bilo, da sta C. C. in pokojni B. B. zakonsko zvezo sklenila dne ... 1966, ki je trajala vse do smrti pokojnega B. B. Kot nadalje izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje se je nad B. B. dne 19. 1. 2016 začel postopek osebnega stečaja (opr. št. St 000/2014), v katerem do dolžnikove smrti ni bilo rešeno vprašanje deleža dolžnika na skupnem premoženju, ki je nastajalo v času njegove zakonske zveze z C. C., nad katero se je začel postopek osebnega stečaja dne 24. 9. 2020 (opr. št. St 001/2019). Ne glede na to, da se postopek osebnega stečaja po smrti dolžnika nadaljuje kot postopek stečaja zapuščine, mora zato sodišče najprej določiti delež dolžnika na skupnem premoženju.

11. Kot nadalje izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, sta stečajna upravitelja v stečajnem postopku nad drugim zakoncem podala prijavo izločitvene pravice, ki je bila prerekana s sklicevanjem na nedokončana pravdna postopka. V postopku pod opr. št. XI Pg 148/2021 zoper dolžnico C. C. je bila namreč vložena ničnostna oziroma izpodbojna tožba, ki se nanaša na Listino o delni ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema, sklenjeno v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 433/2012. V pravdnem postopku pod opr. št. II P 169/2020 zoper dolžnika B. B. pa je bila vložena tožba zaradi ugotovitve in razdelitve skupnega premoženja zakoncev, saj premoženje, ki je bilo zajeto v listini SV 433/2012, ne predstavlja celotnega skupnega premoženja zakoncev. Iz navedenega sledi, da predmet navedenih pravdnih postopkov, s tem pa tudi predmet sodne poravnave z dne 28. 9. 2022, ni urejanje razmerij med zapustnikom in dedičem, kot to zmotno trdi upnica v pritožbi, zaradi česar tudi niso pravno relevantna vprašanja, ki jih slednja zastavlja v pritožbi.1 Predmet navedene sodne poravnave je določitev deležev obeh zakoncev na skupnem premoženju, kar sodišču nalaga 83. člen DZ. Dejstvo, da se postopek osebnega stečaja nad B. B. zaradi smrti slednjega nadajuje kot postopek stečaja zapuščine pa, kot že navedeno, na to ne vpliva. S sklicevanjem na prvi odstavek 71. člena DZ ter na 72. člen DZ zato upnica ne more uspeti, saj ne gre za pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa.

12. Upnica v pritožbi navaja še, da bi morala C. C., tako kot ji je bilo to naloženo s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, z dne 7. 9. 2022 (p. d. 358), s tožbo uveljavljati prijavljeno izločitveno pravico, ki jo je stečajni upravitelj prerekal. Ker tega ni storila, meni, da je izločitvena pravica C. C. po poteku 30-dnevnega roka prenehala.

13. Po presoji pritožbenega sodišča tudi tem pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi, saj je iz končnega seznama preizkušenih terjatev (p. d. 354) razvidno, da je stečajni upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prerekal s sklicevanjem na pravdni postopek, ki je že v teku. Ne gre torej za primer iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, ki določa, da mora izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, vložiti tožbo s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 310. člena ZFPPIPP), temveč za primer, ki ga ureja 311. člen ZFPPIPP, torej za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice. Nenatančna formulacija izreka v sklepu o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 7. 9. 2022, v katerem je bila uporabljena besedna zveza „uveljaviti zahtevek“, ne pa „nadaljevati prekinjeni pravdni postopek“, na navedeno ne vpliva. S sklicevanjem na vezanost na pravnomočno odločbo zato pritožnica drugačne odločitve ne more doseči. 14. Nenazadnje pa je Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-44/18-6, z dne 7. 11. 2019, ugotovilo, da sta tretji odstavek 310. člena in tretji odstavek 311. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo. Velja torej, da prerekana izločitvena pravica ne preneha niti z opustitvijo vložitve tožbe v roku iz prvega odstavka 310. člena ali z opustitvijo vložitve predloga za nadaljevanje postopkov v roku iz tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP. Pritožbeni trditvi, da naj bi izločitvena pravica C. C. prenehala po poteku 30-dnevnega roka, zato tudi iz navedenega razloga ni mogoče pritrditi.

15. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba ni utemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Gre za vprašanja: 1) ali je C. C. kot dedič pokojnega B. B. podala izjavo o sprejemu dediščine v skladu z določbami ZD, 2) ali lahko zakonec kot dedič pokojnika s pokojnikom sklene sodno poravnavo, 3) kakšen je pravni položaj dedičev v postopku stečaja zapuščine, glede na dejstvo, da niso podali dedne izjave in posledično niso odgovorni za zapustnikove dolgove ter 4) ali je bila pri izdaji izpodbijanega sklepa upoštevana določba 142. člena ZD glede odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.