Jedro

Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je namen skrbništva v varstvu osebnosti odrasle osebe z omejitvenimi motnjami in težavami, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kakor tudi z varovanjem premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (drugi in tretji odstavek 239. člena Družinskega zakonika.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da glasi: " III. Postopek odvzema pravice voliti in biti voljen se ustavi."

II. V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje (I., II. IV. in V. točka izreka).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotno udeleženko postavi v celoti pod skrbništvo (I. točka izreka). V II. točki izreka je za skrbnika imenovalo njenega sina A. A. ter mu določilo naloge, ki jih mora opravljati, v III. točki izreka je nasprotni udeleženki odvzelo pravico voliti in biti voljen ter v IV. točki izreka Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) naložilo, da opravi popis premoženja nasprotne udeleženke. V V. točki izreka je odločilo o skupnih stroških postopka.

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagateljica. Iz njenih pritožbenih navedb izhaja, da sodišče nasprotne udeleženke ne bi smelo postaviti pod skrbništvo, saj je slednja sicer res nepokretna, vendar je v celoti opravilno sposobna, kar izhaja iz izvida B. B., dr. med., spec. psihiatrinja, ki je pri obisku na domu ugotovila, da ni zaslediti psihopatoloških doživetij, pri zadnjem pregledu je tudi ukinila zdravila, saj niso potrebna in iz njenega izvida izhaja, da nasprotna udeleženka ni več odklonilna, sodeluje v pogovoru, razume vprašanja in nanje primerno odgovarja. Ker je nasprotna udeleženka v celoti sposobna poskrbeti zase niso podani razlogi, da se jo postavi pod skrbništvo. V kolikor pa bi sodišče vendarle zaključilo, da je postavitev pod skrbništvo utemeljena, predlaga, da se za skrbnico določi njo, saj sedaj postavljena oseba, njen brat A. A., ne more skrbeti za nasprotno udeleženko. Izvedenec je mamo samo na hitro pogledal, obisk je trajal zgolj kratek čas 10 minut, postavil ji je samo pet vprašanj, na podlagi slednjega pa ni mogel ugotoviti njenega stanja.

3. V odgovoru na pritožbo A. A. predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena. Pritožnica dejansko skrbi za mamo, vendar z njenim premoženjem razpolaga v lastnem interesu in ne v interesu mame, saj ne poravnava njenih obveznosti, predlagateljica pa tudi ne želi sodelovati ne s sodiščem ne z socialno službo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

6. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na predlog prvotne predlagateljice C. C. začelo postopek za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Slednja je že leto dni nepokretna, neguje jo njena hči D. D., ki pa ne poravnava obveznosti nasprotne udeleženke in z njenimi sredstvi razpolaga v svojo korist. Predlagala je, da se za skrbnika imenuje sin nasprotne udeleženke A. A., ki je pred CSD podal soglasje za prevzem te funkcije.

7. Sodišče prve stopnje je v postopku pridobilo mnenje CSD in v postopek pritegnilo izvedenca medicinske stroke s področja psihiatrije, ki je zaključil, da so izpolnjeni pogoji za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Pri njej je namreč ugotovil neopredeljeno organsko motenost osebnosti in vedenja, pri nasprotni udeleženki je opazil osebnostno spremenjenost, miselno togost, vztrajanje pri odločitvah, ki so ji v škodo, emocionalno labilnost in impulzivnost z izrazito zmanjšano frustracijsko toleranco. Prav tako je pri nasprotni udeleženki opazil kognitivne motnje, motnje spomina in pozornosti. Gre za trajne motnje, do katere pride pri hujših možganskih okvarah, epileptičnih napadih ali somatskih obolenjih. Zaključil je, da je nasprotna udeleženka skoraj popolnoma nesposobna presoje dogodkov v okolici in načrtovanja, predvidevanja, logičnega mišljenja in sklepanja. Tudi govor in formalno mišljenje sta izrazito okrnjena, kompleksnejših vsebin sploh ne razume in se zateka k posplošitvam, poenostavitvam in umiku. Pomoč potrebuje pri najelementarnejših aspektih bivanja, kot so hranjenje, osebna higiena, svojih potreb ne prepoznava, ne zmore jih uveljavljati, obvladovanje in realitetna kontrola pa sta motena tako hudo, da sta že skoraj v celoti ugasla. Tako potrebuje skrbnika pri vseh področjih življenja in delovanja.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno mnenje v celoti sprejelo, slednje je strokovno, udeleženci postopka nanj niso imeli pripomb, prav tako se je o stanju nasprotne udeleženke sodišče prve stopnje samo prepričalo pri njenem zaslišanju na domu, kjer je ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni odgovarjala na vprašanja, je pa zatrjevala, da nikogar ne potrebuje, da se iz nje norčujejo, da ni umsko motena in da je pametnejša kot celotno zdravstvo ter naj se jo pusti pri miru.

9. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je namen skrbništva v varstvu osebnosti odrasle osebe z omejitvenimi motnjami in težavami, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kakor tudi z varovanjem premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (drugi in tretji odstavek 239. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Materialnopravno podlago za določitev osebe skrbnika predstavlja 240. člen DZ, v skladu s katerim se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik. 241. člen DZ določa, da teh lastnosti nima oseba, ki ji je odvzeta starševska skrb; ki ni poslovno sposobna; katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca; ki je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju; katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali od katere glede na njene osebne lastnosti in razmerja z varovancem in njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Če je mogoče in to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se za skrbnika imenuje zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik (prvi odstavek 242. člena DZ), za skrbnika pa se lahko imenuje tudi center za socialno delo (244. člen DZ)1. 10. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi lastnih ugotovitev, opravljenega zaslišanja nasprotne udeleženke ter ugotovitev izvedenca medicinske stroke s področja psihiatrije E. E. pravilno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji, da se nasprotno udeleženko postavi pod skrbništvo, neglede na ugotovitve njene psihiatrinje B. B., dr. med., da je v zadnjih mesecih precej napredovala.

11. Nadalje je sodišče prve stopnje za skrbnika pravilno določilo sina nasprotne udeleženke in ne predlagateljice, saj je CSD sodišču pojasnil, slednje pa izhaja iz 14. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je s predlagateljico nemogoče sodelovati, saj ne dopušča obiskov CSD, prav tako z njo ni bilo mogoče opraviti telefonskih razgovorov ter tako sedanja predlagateljica ne sodeluje s CSD in od nje ni mogoče pričakovati, da bo podajala poročila CSD vsaj enkrat letno. Več možnosti za sodelovanje vidijo s sinom nasprotne udeleženke, to je A. A. Sicer pa sama nasprotna udeleženka, posebne želje glede izbire skrbnika ni podala. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da je sin nasprotne udeleženke, A. A., primeren za postavitev skrbnika nasprotni udeleženki (16. do 18. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

12. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v I., II., IV., in V. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. V Uradnem listu RS, št. 12/24 z dne 30. 1. 2024 je bila sprejeta Novela Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ-E). S slednjo novelo je bila črtana določba drugega in tretjega odstavka 7. člena ZVDZ, ki je določala, da sodišče odloči o odvzemu volilne pravice tako aktivne kot pasivne. Iz 3. člena ZVDZ-E izhaja, da se postopki odločanja o odvzemu volilne pravice v postopkih o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo, ki so se začeli na podlagi Zakona o volitvah v Državni zbor in do dneva uveljavitve tega zakona ZVDZ-E še niso pravnomočno končani, ustavijo.

14. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v III. točki izreka po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek za odvzem pravice voliti in biti voljen nasprotni udeleženki ustavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. Pritožnica pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 V. Novak, Družinski zakonik s komentarjem, Ljubljana 2019, str. 780.