Jedro

Če pogoja, ki ga zahteva tožnik (postavitev protihrupne bariere) pravnomočno lokacijsko dovoljenje ne vsebuje, potem tega pogoja ne more vsebovati tudi gradbeno dovoljenje oz. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki mora biti izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja (41. člen ZGO).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 443/99-11 z dne 12.7.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 5.2.1999, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote C. z dne 9.4.1998, s katero je bilo investitorju A.T. z V. izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo tenis igrišča velikosti 35,30 metra x 31,80 metra na zemljišču parc. št. 534/2 k.o. B. po projektu in pogojih, navedenih v gradbenem dovoljenju. Tožena stranka v odločbi navaja, da je prvostopni upravni organ izdal izpodbijano gradbeno dovoljenje po uskladitvi projekta s pogoji poprejšnjega soglasja zdravstvenega inšpektorata. V skladu z njenimi napotki je bil projekt dopolnjen z rešitvijo glede preprečitve osvetlitve sosednjega objekta z dodatno opremo in je bilo dano soglasje zdravstvene inšpekcije brez pogojev. Tožena stranka ugotavlja, da je izpodbijano gradbeno dovoljenje izdano v skladu z določbami 36. in 41. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 59/96, v nadaljevanju: ZGO). Zavrača tožnikov pritožbeni ugovor, ki se nanaša na protihrupno bariero. Izdano lokacijsko dovoljenje tega pogoja ne vsebuje, gradbeno dovoljenje pa mora biti izdano v skladu z lokacijskimi pogoji. Zato ni možno z gradbenim dovoljenjem določiti tega, kar ne vsebuje lokacijsko dovoljenje.

Sodišče prve stopnje se v razlogih izpodbijane sodbe v celoti sklicuje na obrazložitev tožene stranke v izpodbijani odločbi (2. odstavek 67. člena ZUS). V zvezi s tožnikovim tožbenim ugovorom, da projekt in pogodba (notarski zapis) protihrupno zaščito ob tenis igrišču predvidevata in da bi bilo treba navedeno pri izdaji gradbenega dovoljenja upoštevati, pa dodaja, da projekt, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ne predvideva postavitve protihrupne bariere. Točka 2.8 projekta, na katero se sklicuje tožnik v tožbi, se nanaša na razsvetljavo oziroma na preprečitev osvetlitve njegovega objekta z dodatno opremo, kot je to zahtevano v pravnomočnem lokacijskem dovoljenju. Namestitev pomične tekstilne ponjave na zaščitno ograjo iz žičnega pletiva je prvenstveno namenjena zaščiti stanovanjskega objekta pred osvetlitvijo. Istočasno pa lahko služi tudi kot protihrupna bariera. V primeru, da bi projekt predvideval postavitev drugačne protihrupne bariere, pa bi bila kršena določba 41. člena ZGO, ki določa skladnost projekta s pogoji lokacijskega dovoljenja. Za zmanjšanje hrupa namreč lokacijsko dovoljenje ne predvideva postavitve protihrupne bariere, temveč le tehnične in organizacijske ukrepe, in sicer opozorila igralcem in spremljajočim, organiziranje tekem in turnirjev v popoldanskem času, rekreativno igranje v zgodnjih večernih urah, prepoveduje pa igranje v nočnih urah. Zavrača tudi tožnikov tožbeni ugovor, da protihrupno bariero predvideva pogodba, sklenjena v obliki notarskega zapisa med tožnikom in investitorjem. V zvezi s tem tožniku pojasnjuje, da izvršitev te pogodbe ni stvar upravnega postopka, ker se v tem postopku preverja le, ali je izdano gradbeno dovoljenje skladno z določbami ZGO, temveč je stvar izvršilnega postopka.

Tožnik v pritožbi navaja, da bo Okrajno sodišče v C., ki vodi civilnopravni postopek, na osnovi upravnih odločb, sodbe upravnega sodišča ter gradbene dokumentacije presojalo, če je protihrupna zaščita izvršena. Če bo protihrupna zaščita izvršena, pa tudi če bo neustrezna, potem na civilnem sodišču ne bo mogel uveljavljati zahteve po ustrezni protihrupni zaščiti. Navedba v izpodbijani sodbi, da tekstilna ponjava lahko istočasno služi tudi kot protihrupna bariera, je v nasprotju s strokovnim mnenjem Zavoda za gradbeništvo Slovenije in je zato popolnoma nesprejemljiva. Tudi navedba, da je tekstilna ponjava prvenstveno namenjena zaščiti njegovega stanovanjskega objekta pred osvetlitvijo, je napačna. Zanj je popolnoma vseeno, ali se tekstilna ponjava namesti ali ne, saj ne služi ne kot zaščita pred hrupom, ne kot zaščita pred svetlobo.

Zahteva, da se iz projektne dokumentacije ZVRV inženiring d.o.o. razveljavi ali izpusti navedba, da tekstilna ponjava "služi deloma kot zaščita pred osvetlitvijo, istočasno pa tudi kot protihrupna bariera". Umestitev tekstilne ponjave kot zaščite proti hrupu v gradbeno dokumentacijo ima v tem kontekstu lahko le namen zavajanja Okrajnega sodišča v C. oziroma namen preslepitve.

Tožena stranka in investitor na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijano gradbeno dovoljenje izdano v skladu z določbami 36.in 41. člena ZGO.

Investitor je namreč svojemu zahtevku priložil vse, kar zahteva 36. člen ZGO, med drugim pravnomočno lokacijsko dovoljenje z dne 27.11.1995, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in vsa potreba soglasja. V upravnem postopku je bilo v skladu z določbami 41. člena ZGO tudi ugotovljeno, da ima projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja vse sestavne dele, ki jih določa 19. člen ZGO in je izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja.

Tožnik je v upravnem postopku, kakor tudi v upravnem sporu ugovarjal, da bi moralo izpodbijano gradbeno dovoljenje vsebovati pogoj, da mora investitor ob daljši stranici tenis igrišča, ki poteka vzdolž ceste, postaviti protihrupno bariero v višini vsaj 5 metrov po celotni dolžini igrišč ob cesti, kot je bilo dogovorjeno med njim in investitorjem v notarskem zapisu. Že prvostopno sodišče je tožniku pravilno pojasnilo, da pravnomočno lokacijsko dovoljenje ob tenis igrišču ne predvideva postavitve protihrupne bariere. Glede zmanjšanja jakosti hrupa so v lokacijskem dovoljenju (točka III/2 izreka) določeni le posamezni preventivno tehnični in organizacijski ukrepi, katere je v izpodbijani sodbi prvostopno sodišče pravilno povzelo. Ker mora biti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja (41. člen ZGO), so zato v projektu ZVRV inženiring d.o.o., katerega strokovnosti tožnik ugovarja, upoštevani le tisti pogoji, ki so določeni v lokacijskem dovoljenju. Pogoja, ki ga zahteva tožnik (postavitev protihrupne bariere), pa kot že navedeno lokacijsko dovoljenje ne vsebuje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.