Jedro

Med prejemom vabila na zagovor pred redno odpovedjo PZ iz krivdnega razloga po 2. odstavku 83. člena in dnem, ko naj bi tožnik podal zagovor, je bilo 7 dni, kar predstavlja primeren rok za pripravo zagovora. Ker je pred podano redno odpovedjo PZ iz krivdnega razloga tožena stranka tožniku podala pisno opozorilo po 1. odstavku 83. člena ZDR, verjetnost terjatve ni izkazana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik predlagal zadržanje učinkovanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ki jo je tožena stranka dne 1.2.2006 podala tožniku in sicer do pravnomočne odločitve v predmetni zadevi (1. točka izreka).

Predlagal je, da v primeru, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi že pričela učinkovati je tožena stranka dolžna v roku 48 ur od prejema sklepa tožnika kot svojega delavca prijaviti v obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS ter zanj plačati vse predpisane prispevke za socialno varnost (2. točka izreka). V primeru neizvršitve začasne odredbe je predlagal plačilo denarne kazni v znesku 1.000.000,00 SIT (3. točka izreka) ter učinkovanje začasne odredbe do pravnomočne rešitve tega sodnega postopka (4. točka izreka).

Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določilih 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajal je, da izpodbijani sklep nima razlogov iz katerih bi se dalo ugotoviti, da drži trditev sodišča prve stopnje, da zaenkrat v tej fazi postopka terjatev še ni verjetno izkazana. Tožnik je navedel tudi pravno podlago za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve v smislu 1. odst. 272. člena ZIZ ter izkazal kot verjetno predpostavko, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sila ali nastanek težko nadomestljive škode (2. alinea 2. odst. 272. člena ZIZ). Na vse njegove navedbe je sodišče le kratko odgovorilo in se ni ukvarjalo s predlagano začasno odredbo temveč s samim tožbenim zahtevkom in z odgovorom tožene stranke. Sodišče je pri svoji odločitvi uporabilo le argumente tožene stranke, ki se nanašajo na njeno stališče o tožbi in na njen odgovor na tožbo. O vseh navedbah pa bo tožnik med postopkom podal svoja stališča in argumente. Tožnik je pred časom dne 20.9.2005 napisal dopis Zdravniški zbornici Slovenije, ta dopis pa je predložil kot dokaz k pritožbi. Po njegovi oceni so ga vodilni delavci tožene stranke šikanirali in se ga poskušali znebiti. Zoper dr. Z. je bil celo prisiljen vložiti zasebno tožbo zaradi zaščite svoje moralne integritete. Z izdano začasno odredbo se bo preprečil nastanek težko nadomestljive škode, toženi stranki pa z izdajo začasne odredbe ne bi nastala nobena škoda. Tožnik ima tri mladoletne otroke, katere mora preživljati, mati dveh od treh otrok je v delovnem razmerju za določen čas. Tožnik bo ostal brez dela, brez socialnega in zdravstvenega zavarovanja in brez plače, kot edinega vira s katerim je preživljal sebe in svoje mladoletne otroke. Vodstvo se s tožnikom celo ni hotelo pogovarjati, do njega se je obnašalo tudi podcenjevalno. Tožniku ni bil dan niti 8 dnevni rok za pripravo zagovora (med 9.1.2006 in 17.1.2006 je le 7 dni). Tožnik je svojo odsotnost od januarja do aprila 2006 pravočasno opravičeval. Predlagal je, da se zaslišijo vsi tisti, ki so podpisani pod "pritožbo na spremembe v reorganizaciji na oddelku E 4" in niti eden izmed podpisanih pacientov ne bo potrdil zatrjevanj tožene stranke.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo zoper sklep in v celoti prerekala tožnikove pritožbene navedbe ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne in mu naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe o stroških do plačila. Tožnik v svoji pritožbi zoper sklep navaja povsem nova dejstva in predlaga nove dokaze, ki jih v predlogu z začasno odredbo ni predlagal oz.

navedel. Prav tako tožnik v pritožbi izdajo začasne odredbe utemeljuje s tem, da tožena stranka ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje nastale tožniku, kar pa predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, saj je tožnik izdajo začasne odredbe v predlogu utemeljeval s potrebo, da se prepreči uporaba sile in nenadomestljive škode. Njegove pritožbene navedbe v zvezi z nenadomestljivo škodo pa so zgolj pavšalne. Tožena stranka je tožnika v skladu s 1. odst. 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 42/2002 - ZDR) pisno opozorila na izpolnjevanje delovnopravnih obveznosti, nato ga je v skladu z 2. odst. 83. člena ZDR pravilno pisno povabila na zagovor, ki se ga tožnik ni udeležil in svojega izostanka tudi ni pravočasno opravičil. Tožena stranka je pridobila tudi mnenje zdravnikov v zvezi s tožnikovimi kršitvami in nato tožniku podala redno odpoved iz krivdnih razlogov. Tožnik tudi sam s sabo prihaja v nasprotje, saj po eni strani trdi, da je bil s selitvijo seznanjen že dne 27.5.2005, po drugi strani pa, da o selitvi sploh ni bil obveščen (kar je seveda nesmisel), kar kaže na to, da so njegove navedbe o neutemeljenosti odpovedi povsem neutemeljene. Da tožnik ni spoštoval navodila delodajalca o tem, da naj se zglasi pri predstojnici Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo, pa jasno izhaja iz vseh njegovih dosedanjih navedb.

Tožena stranka je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz

2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 2/2004 - ZDSS-1) v 43. členu določa, da med postopkom lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki so potrebne, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Na podlagi 4. odst. 43. člena ZDSS-1 pa se začasne odredbe izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu drugače določeno.

Tožnik je podal predlog za začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS št. 51/98 s sprem. - ZIZ) v 272. členu določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve in določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena;

- da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožena stranka tožniku dne 9.1.2006 podala obdolžitev pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov in ga vabila tudi na zagovor za dne 17.1.2006 ob 11.00 uri. Tožnik se zagovora ni udeležil, tožena stranka pa mu je nato dne 1.2.2004 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov s 30 dnevnim odpovednim rokom. Tožena stranka je tožnika pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tožnika pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti po določilih 1. odst. 83. člena ZDR. Tožniku je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na podlagi 3. alinee 1. odst. 88. člena ZDR in sicer iz razloga, ker je tožnik izrecno zavrnil navodila nadrejenih, samovoljno oviral selitev oddelka E 4, ob začetku izrednega strokovnega nadzora izrecno zavrnil predajo zdravstvene dokumentacije in se kar dvajsetkrat ni udeležil obveznih zdravniških sestankov.

Pritožbeni ugovor tožnika, da izpodbijani sklep nima razlogov o tem, da terjatev ni verjetno izkazana ter, da se sodišče ni spuščalo v vsebinske predlagane razloge s strani tožnika, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu jasno in nedvoumno obrazložilo svoje stališče, da tožnik zaenkrat v tej fazi postopka še ni izkazal, da je njegova terjatev verjetno izkazana. S takšnim stališčem se pritožbeno sodišče v celoti strinja. V primeru, da sodišče ugotovi, da verjetnost terjatve ni izkazana, ni potrebno odločati o nadaljnjih zakonskih predpostavkah po določilih 2. odst. 272. člena ZIZ. Kot izhaja iz predloženega spisa, je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. V pritožbi pa tožnik navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze (predloženi dokazi od A 6 - A 17), ki pa jih v predlogu za izdajo začasne odredbe ni predlagal oz. navedel. Tako gre za pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče na podlagi 337. člena ZPP ne sme upoštevati. Navedene predložene dokaze pa bo seveda sodišče obravnavalo in upoštevalo v rednem kontradiktornem postopku, ko bo odločalo o glavni stvari. Prav tako pritožbena navedba, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku, predstavlja pritožbeno novoto. V zvezi z očitki tožnika, da tožena stranka tožniku ni zagotovila primernega roka za pripravo zagovora, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sedem dni od prejema vabila na zagovor do datuma zagovora vsekakor primeren rok, ki je tožniku omogočal, da se pripravi na zagovor v zvezi z očitanimi mu kršitvami. Ob navedenem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožnik ni udeležil zagovora, niti svoje odsotnosti pravočasno opravičil, prav tako pa tožene stranke ni zaprosil za preložitev zagovora.

Pritožbeno sodišče je vpogledalo tudi v spis opr. št. I Pd 19/2006, v katerem vodi tožnik spor v zvezi s prerazporeditvijo in v katerem je pritožbeno sodišče v zadevi opr. št. Pdp 97/2006-3 potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje izvršitve odločitve strokovnega direktorja tožene stranke o razporeditvi tožnika na opravljanje del in nalog na delovnem mestu psihiatra specialista v okviru strokovne organizacijske enote Center za izvenbolnišnično psihiatrijo Psihiatrične klinike ter tudi zavrnilo predlog da se tožniku omogoči opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi do pravnomočnosti. Ker tožnik s predlagano začasno odredbo v zadevi opr. št. Pdp 97/2006-3 ni uspel, je njegovo sklicevanje na zadevo opr. št. I Pd 19/2006 brezpredmetno.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilu 2. točke 365. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj njen odgovor na pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni v ničemer prispeval k rešitvi predmetnega postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilu 165. člena ZPP.