Jedro

Z nastopom pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine je bil končan postopek ugotovitve vrednosti nepremičnine, na katero je dovoljena izvršba. Pravna varnost zahteva, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne odločbe, zato institut pravnomočnosti prevlada nad načeloma materialne resnice in zakonitosti. Dolžnik je že v času, ko je prejel cenitveno poročilo in ko je bil še odprt rok za podajo pripomb na to mnenje, točno vedel, kaj obsega njegov delež nepremičnine, ki je predmet prodaje v tej izvršbi. Ob neki povprečni skrbnosti bi zato takrat lahko pravočasno opozoril na pomanjkljivosti, na katere opozarja sedaj, pa tega ni storil. Sedanja opozorila so prepozna, saj je sklep o vrednosti nepremičnine pravnomočen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za ponovno cenitev nepremičnine ID znak ... in preklic dražbe.

2. Zoper sklep se zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in procesnih kršitev pravočasno pritožuje dolžnik, ki predlaga njegovo razveljavitev in ugoditev predlogu z dne 6. 8. 2021. Opozarja, da kljub pravnomočni ugotovitvi vrednosti nepremičnine dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno. Če bi sodišče dopustilo prodajo celotnih 3/8 nepremičnine ID znak ..., bi bil dolžnik nadpolovično prikrajšan, takšna pogodba pa je po določbah OZ nična, saj nasprotuje moralnim načelom, ki so v tem, da bi se prodalo 3/8 nepremičnine, čeprav cenjeni poslovni prostor predstavlja manj kot 1/8 navedene nepremičnine. Kupec bi bil zato obogaten za 2/8 nepremičnine, ki se nahajajo v nadstropju in ta delež ni bil predmet cenitve. Takšna prodaja bi posegla v dolžnikovo ustavno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS in v njegovo pravico do uživanja lastnine iz 67. člena Ustave RS. Pravnomočnost sklepa ne more biti razlog za zavrnitev dolžnikovega predloga. Glede na očitno napako in pomanjkljivost pri cenitvi, bi se v primeru prodaje ugotavljala odškodninska odgovornost države zaradi prodaje dolžnikovega premoženja, ki sploh ni bilo ocenjeno, prav tako bi se izpostavila odškodninska in kazenska odgovornost sodečega sodnika, ki bi kljub vedenju o napačni cenitvi dovolil dražbo.

Končno pritožba opozarja, da sploh ne bi šlo za ponovno cenitev, ampak za prvo cenitev nepremičnine, kolikor ta presega ocenjen poslovni prostor, ki obsega le 1/3 nepremičnine.

3. Upnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).2

6. Iz pravnomočnega sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine z dne 14. 7. 2020 je razvidno, da je bila ugotovljena vrednost 3/8 nepremičnine ID znak ..., to pa je tudi predmet te izvršbe (prim. sklep o izvršbi z dne 7. 3. 2018). Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje je v izvršilnem postopku le izjemoma mogoče ponovno ugotoviti vrednost nepremičnine in sicer po določbi četrtega odstavka 178. člena ZIZ le v primeru, če stranka s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Nobena druga možnost ponovno cenitve ni predvidena.

7. Iz spisa je razvidno, da je sodišče pravilno strankam vročilo cenitveno mnenje, da so ga lahko preverile in potem nanj v postavljenem roku podale pripombe. Sodišče nima strokovnega znanja, da bi lahko samo ugotavljalo vrednost nepremičnine (zaradi česar vrednost nepremičnine tudi ceni sodni cenilec), prav tako ne da bi preverjalo, če je cenilec upošteval prav vse značilnosti nepremičnine oz. prav vsak del ocenjevane nepremičnine. Namen pošiljanja cenitve v pripombe strankam je zato ravno v tem, da se odpravijo morebitne pomanjkljivosti cenitve, da npr. dolžnik lahko opozori, da cenilec ni upošteval določenih značilnosti nepremičnine, ali pa tudi, da pri cenitvi ni upošteval dela nepremičnine. Gotovo je dolžnik, kot lastnik nepremičnine, tisti, ki nepremičnino najbolje pozna in je zato tudi prvi poklican, da opozori na pomanjkljivosti cenitve. Če stranka pripomb ne poda (ali pa te poda po izteku roka, določenega za podajanje pripombe), se šteje, da s cenitvijo soglaša in da v njej ne vidi nepravilnosti ali pomanjkljivosti. Prav tako se v primeru, da poda samo določene pripombe, na del cenitve, šteje, da drugih pripomb nima in da v preostalem delu s cenitvijo soglaša. 8. Dolžnik pripomb, ki jih navaja sedaj v pritožbi (in ki jih je navajal tudi v predlogu z dne 6. 8. 2021), v roku za podajanje pripomb na cenitveno mnenje ni podal. Sodišče je zato upravičeno sklepalo, da je cenilka pri cenitvi upoštevala prav vse dele ocenjevane nepremičnine.

9. Z nastopom pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine je bil končan postopek ugotovitve vrednosti nepremičnine, na katero je dovoljena izvršba. Pravnomočnost je namreč pomemben atribut pravne države. Pravna varnost zahteva, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne odločbe, zato institut pravnomočnosti prevlada nad načeloma materialne resnice in zakonitosti.3 Pravnomočnost torej sanira morebitne napake v odločbi, sodišča pa so na pravnomočne odločbe vezana.4 Takšno enotno stališče pravne teorije in sodne prakse v celoti potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, je dolžnik že v času, ko je prejel cenitveno poročilo in ko je bil še odprt rok za podajo pripomb na to mnenje, točno vedel kaj obsega njegov delež nepremičnine, ki je predmet prodaje v tej izvršbi. Ob neki povprečni skrbnosti bi zato takrat lahko pravočasno opozoril na pomanjkljivosti, na katere opozarja sedaj, pa tega ni storil. Sedanja opozorila so prepozna, saj je sklep o vrednosti nepremičnine pravnomočen. Pravnomočnost sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine (in s tem ustavno načelo pravne varnosti) je tudi razlog, da sodišče v tem pritožbenem postopku ne more upoštevati dolžnikovih trditev o prikrajšanju dolžnika in obogatitvi kupca ter o kršitvah dolžnikovih ustavnih pravic. Ko dolžnik v pritožbi govori o ničnosti pogodbe, kadar gre za nadpolovično prikrajšanje, je treba pojasniti, da pri prodaji nepremičnine na dražbi ne gre za pogodbeno razmerje.

10. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje, da pri cenitvi dela nepremičnine, za katerega dolžnik trdi, da ga cenilka ob prvotni cenitvi ni upoštevala, ne bi šlo za ponovno cenitev. Vsekakor bi šlo za ponovno cenitev, ki pa (razen pod pogoji iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ) ni dopustna. Cenilka je namreč ocenila dolžnikove celotne 3/8 nepremičnine z ID znakom ..., sodišče pa je s sklepom z dne 14. 7. 2020 za ta delež (ki se ujema z deležem na katerega je dovoljena izvršba) pravnomočno ugotovilo vrednost. 11. Ker je pritožba neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep kot pravilen in zakonit (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. 2 Uradni list RS, št. 51/1998, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. 3 VSRS Sodba II Ips 96/2020. 4 Wedam Lukić, D., komentar 319. člena Zakona o pravdnem postopku, 3. knjiga, GV Založba, 2009.