Jedro

Zaradi zgoraj opisanega materialnopravno napačnega ravnanja sodišča prve stopnje, ko je le-to fazo fizične delitve stvari kar preskočilo in prešlo na civilno delitev, je ostalo pravno relevantno dejansko stanje (v zvezi z možnostmi fizične delitve stvari) nepopolno ugotovljeno, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V tem naj sodišče prve stopnje upošteva "hierarhijo" načinov delitve, kot jo predvideva 70. člen SPZ, prvenstveno preuči možnost civilne delitve solastne stvari in šele ob morebitni ugotovitvi, da delitev solastne stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, preide na civilno delitev stvari.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da postane nasprotni udeleženec izključni lastnik nepremičnine pri parcelnih številkah in, pripisanih pri vložni številki k.o. (prvi odstavek izreka) ter nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan predlagatelju izplačati znesek SIT v roku treh mesecev z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.11.2006 dalje do plačila, da ne bo izvršbe (drugi odstavek izreka). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo, da zaradi ravnanja naspotnega udeleženca ni bilo mogoče ugotavljati, ali je možno nepremičnino deliti tudi v naravi, poleg tega med udeležencema ni bilo sporno, da nepremičnino v celoti uporablja nasprotni udeleženec oz. njegov sin, predlagatelj pa zaradi življenja v ni zainteresiran za delitev v naravi, kar vse po zaključku sodišča prve stopnje utemeljuje dodelitev nepremičnine v izključno last nasprotnemu udeležencu ob izplačilu vrednosti predlagateljevega solastniškega deleža. Zoper navedeni sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, ko nasprotni udeleženec ni poravnal stroškov izvedenca, upoštevaje da je razdelitev nepremičnine v predlagateljevem interesu, predlagatelju naložiti, da navedene stroške založi, v primeru, da jih le-ta ne bi založil, pa postopek ustaviti. Sodišče prve stopnje pa je nepravilno opravilo civilno delitev in nasprotnemu udeležencu dodelilo nepremičnino v izključno last kljub temu, da se nasprotni udeleženec s takim načinom delitve ni strinjal. Sodišče prve stopnje naj bi z uporabo določb 122. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP zmotno uporabilo materialno pravo, saj je bil ta člen z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika - SPZ razveljavljen in nadomeščen s SPZ, ki v 70. členu natančno določa način delitve stvari med solastniki; v skladu s petim odstavkom tega člena pa lahko sodišče prve stopnje le na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo je določilo sodišče. Po prepričanju nasprotnega udeleženca lahko tako le tisti solastnik, ki je zainteresiran za pridobitev izključne lastnine na celotni nepremičnini, predlaga tako delitev, ne more pa en solastnik uspešno predlagati, da postane izključni lastnik stvari drugi solastnik. Nasprotni udeleženec sklepu sodišča prve stopnje očita tudi zagrešitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj naj bi imel izpodbijani sklep zaradi pomanjkljivih in nasprotujočih si razlogov o odločilnih dejstvih take pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Predlagatelj na pritožbo nasprotnega udeleženca ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve v smislu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi smiselno uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. Utemeljena pa je pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar je v skladu s 355. členom ZPP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 365. člena istega zakona in 37. členom ZNP narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

V obravnavani nepravdni zadevi je predlagatelj predlagal izvedbo nepravdnega postopka za delitev stvari v solastnini. Vse do uveljavitve SPZ (1.1.2003) je tako procesna kakor tudi materialnopravna pravila tega postopka urejal ZNP v svojem 13. poglavju (postopek za delitev stvari in skupnega premoženja). S svojo uveljavitvijo pa je SPZ materialnopravna določila ZNP razveljavil (druga alineja prvega odstavka 273. člena ZNP) in namesto razveljavljenih določil ZNP napotil na uporabo ustreznih določil SPZ (drugi odstavek 273. člena ZNP). Pod poglavjem solastnina (3. oddelek, 1. odsek) SPZ način delitve solastne stvari ureja v 70. členu. Le-ta v primeru delitve solastne stvari prvenstveno predvideva sporazum solastnikov o načinu delitve, če se solastniki o načinu delitve ne morejo sporazumeti, pa o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Le če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče v skladu s četrtim odstavkom 70. člena SPZ odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). V skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ pa lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.

Ob pravilni uporabi materialnega prava bi si moralo po obrazloženem sodišče prve stopnje v postopku delitve solastne stvari prvenstveno prizadevati za fizično delitev stvari. Le če ta v naravi ne bi bila mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali bi bila mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, bi lahko sodišče prve stopnje prešlo na naslednji možni način delitve, civilno delitev s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine. Ker SPZ v petem odstavku kot modaliteto civilne delitve (po dikciji zakona: namesto prodaje) predvideva tudi možnost, da stvar v celoti pripade enemu solastniku, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče, taka oblika civilne delitve pa se lahko opravi zgolj na predlog solastnika, ki naj mu stvar v celoti pripade v last, sodišče druge stopnje zaključuje, da je način delitve, kot ga je v svojem sklepu določilo sodišče prve stopnje, zaenkrat materialnopravno zmoten oziroma vsaj preuranjen. Sodišče prve stopnje v postopku na prvi stopnji namreč ni raziskalo možnosti za primarno uporabljiv način delitve, fizično delitev. Zadovoljilo se je zgolj z ugotovitvijo, da polovica predujma za izvedenca, ki naj bi ugotavljal možnost delitve v naravi in ovrednotil del, ki bi ga posamezen udeleženec v naravi prejel, s strani nasprotnega udeleženca kljub njegovi zavezi na naroku v tej smeri ni bila založena. S tem pa sodišče prve stopnje tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ni tako izčrpno raziskalo možnosti fizične delitve solastne stvari, da bi lahko zaključilo, da le-ta ni mogoča, in posledično prešlo na civilno delitev stvari z njeno prodajo. Ker je delitev stvari v interesu predlagatelja, bi moralo sodišče prve stopnje (po tem, ko nasprotni udeleženec "svoje" polovice predujma ni založil) predlagatelja pozvati na založitev celotnega predujma za ocenitev možnosti fizične delitve solastne stvari. Po stališču sodišča prve stopnje (kot to smiselno izhaja iz izpodbijanega sklepa) namreč brez izvedbe dokaza v tej smeri sodišče prve stopnje možnosti fizične delitve stvari ni moglo ne potrditi ne zavreči, posledično pa tudi ne preiti na naslednjo možno fazo delitve solastne stvari.

Zaradi zgoraj opisanega materialnopravno napačnega ravnanja sodišča prve stopnje, ko je le-to fazo fizične delitve stvari kar preskočilo in prešlo na civilno delitev, je ostalo pravno relevantno dejansko stanje (v zvezi z možnostmi fizične delitve stvari) nepopolno ugotovljeno, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V tem naj sodišče prve stopnje upošteva "hierarhijo" načinov delitve, kot jo predvideva 70. člen SPZ, prvenstveno preuči možnost civilne delitve solastne stvari in šele ob morebitni ugotovitvi, da delitev solastne stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, preide na civilno delitev stvari. Pri tem sodišče druge stopnje še opozarja na v pritožbi pravilno izpostavljeno, da je mogoče namesto prodaje stvar v celoti dodeliti enemu solastniku, ki naj druge solastnike izplača tako, da jim plača sorazmerni del po sodišču določene prodajne cene, le v primeru izrecnega predloga solastnika, kateremu naj bi stvar pripadla v izključno last. Vse navedeno naj sodišče prve stopnje v novem postopku upošteva.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih nasprotni udeleženec ni priglasil.