Jedro

Skladno z določbo tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 30. 5. 2023, tožnik pa je tožbo vložil 2. 6. 2023, zato je bila tožba vložena prepozno.

Toženka je dokazala, da je imela različne potrebe po delavcih glede na različna delovišča, projekte in zasedenost delavcev, ki so opravljali delo šoferja, vzdrževalca gradbenih strojev, mehanika tovornih vozil. Tako je toženka utemeljeno s to pogodbo o zaposlitvi angažirala tožnika, ki ni imel šoferskega izpita, bil pa je mehanik, da so lahko ostali opravljali tudi dela, za katera so imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, medtem ko so bili ostali zaposleni na delovnem mestu mehanika polno zasedeni.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa in sodba sodišča prve stopnje.

II.Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom dopustilo spremembo tožbe (točka I izreka) in zavrglo tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo v delu), da se ugotovi, da ima tožnik pri toženki od 30. 4. 2023 dalje sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto voznik B kategorije, vzdrževalec gradbenih strojev in mehanik tovornih vozil in da mu je toženka dolžna za čas od 1. 5. 2023 do 28. 5. 2023 izplačati bruto nadomestilo plače v znesku 1.253,90 EUR, odvesti pripadajoče davke in prispevke in mu izplačati neto plačo v znesku 902,07 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15. 6. 2023 dalje do plačila, v roku 15 dni (točka II izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je toženka s tožnikom nezakonito in v nasprotju s 54. členom ZDR-1 sklenila pogodbo o zaposlitvi z dne 29. 5. 2023 za določen čas, za obdobje od 29. 5. 2023 do 30. 6. 2023 za delovno mesto voznik B kategorije, vzdrževalec gradbenih strojev in mehanik tovornih vozil, da tožniku delovno razmerje ne bo prenehalo z dnem 30. 6. 2023 in je toženka s tožnikom dolžna v roku 15 dni skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto voznik B kategorije, vzdrževalec gradbenih strojev in mehanik tovornih vozil in da je toženka dolžna tožniku obračunati bruto nadomestilo plače v znesku 1.253,90 EUR, odvesti vse pripadajoče davke in prispevke in mu izplačati vsa zapadla neto nadomestila plače v znesku 902,07 EUR od 1. 7. 2024 dalje do ponovne reintegracije v delovno razmerje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posamezne plače dalje do plačila, vse v roku 15 dni (točka III izreka) in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (točka IV izreka).

2.Tožnik se pritožuje zoper sklep v delu, ki se nanaša na delno zavrženje tožbe in sodbo, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, zlasti pa zaradi bistvenih kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP ter 14. in 15. točki drugega odstavka istega člena, protispisne obrazložitve z izvedenimi dokazi in napačne uporabe materialnega prava. Tožnik se z utemeljitvijo sodišča prve stopnje ne strinja, saj je pristranska za potrebe zahtevka, protispisna in v nasprotju z izvedenimi dokazi. Iz izpovedi zakonite zastopnice toženke in priče A. A. je moč ugotoviti, da povečan obseg dela pri tožnikovem sklepanju pogodbe za določen čas ni bil podan. Sploh nista znala pojasniti, v katerem časovnem obdobju je tožnik pri toženki opravljal delo. Razlog, da pogodba o zaposlitvi za določen čas 30. 4. 2023 ni bili sklenjena in z dne 29. 5. 2023 sklenjena za nedoločen čas, ni bil v povečanem obsegu dela. Razlog je bil, da toženka s tožnikom ni sklepala pogodbe o zaposlitvi od 1. 5. 2023 dalje, v očitku toženke, da tožnik na delovnem mestu konzumira alkohol in ne opravlja svojega dela, kar sta priča in zakonita zastopnica toženke izrecno izpostavila. Sodišče je tudi sledilo izpovedi priče B. B., da mu pred obravnavo nihče ni rekel, kaj mora izpovedati, kar je nemogoče verjeti. Za mesec maj 2023 je o delu tožnika vedel izpovedati vse, o svojem delu pri toženki (izjemoma za maj 2023) pa ni vedel povedati ničesar. Tako tožnik sklepa, da je bila njegova izpoved dogovorjena s toženko, saj zanjo opravlja honorarna dela, kar je v obojestranskem interesu. Poudarja tudi, da nobena od ostalih zaslišanih prič C. C., ki je delal s tožnikom, in priči D. E. (pravilno: D. D.) ter F. G. (pravilno: F. F.) niso potrdile, da tožnik v maju ne bi delal. Protispisna je tudi navedba sodišča prve stopnje, da naj bi ob koncu meseca A. A. delovne naloge potrjeval, ko je opravil preračun ur in na ta način potrdil opravljene ure. Toženka je v postopku potrdila, da so zaposleni vodili evidenco svojega delovnega časa, delovne naloge, ki jih ni bilo potrebno podpisovati. Navajala je tudi, da so zaposleni vodili evidence, da so se te ure primerjale z urami iz zvezka, ki je bil zunaj. Smiselno je izpovedal tudi A. A., da so tudi sami malo paralelno vodili kakšen dan. Toženka tudi ni potrdila, iz kakšnega naslova je tožniku izplačala plačo za tri delovne dni. Zakonita zastopnica in A. A. nista znala pojasniti, koliko časa je bil tožnik zaposlen pri toženki. Očitki zakonite zastopnice in A. A. o dnevni alkoholiziranosti tožnika na delovnem mestu o tem, da ne opravlja svojega dela in da nima vozniškega izpita, niso vplivali na to, da toženka pred tem z njim ne bi sklepala pogodb o zaposlitvi. Če bi bili ti očitki dejanski, toženka s tožnikom ne bi sklepala pogodb o zaposlitvi. Sodišče je v obrazložitvi v točki 17 tudi navedlo, da je toženka od 29. 5. 2023 do 30. 6. 2023 delala na različnih projektih, ni pa navajala, kdaj se je kateri zaključil, kar ne dokazuje povečanega obsega dela, kot je napačno zaključilo sodišče prve stopnje. Neutemeljen je tudi zaključek, da so za toženko nekatere storitve izvajali zunanji izvajalci, saj okoliščina, da jim je toženka prepuščala določene storitve, ki jih mehaniki niso uspeli opraviti, ne izkazuje povečanega obsega dela. Neutemeljeno je sodišče prve stopnje tudi zavrnilo predlog tožnika po vpogledu v njegov telefon, češ da ni pojasnil, zakaj v spis ni mogel vložiti kopij predlaganih dokumentov. Priglaša pritožbene stroške.

3.Toženka je na pritožbo odgovorila. Pritožbene navedbe prereka kot neutemeljene in predlaga, da jo pritožbeno sodišče s stroškovno posledico zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa in sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je skladno z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena in 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) ter pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako pa tudi ne procesnih kršitev, ki jih uveljavlja pritožnik. Dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje, skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP pa presoja le pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvene.

6.V zvezi s tožnikovima tožbenima zahtevkoma, da se ugotovi, da ima tožnik pri toženki od 30. 4. 2023 dalje sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto voznik B kategorije, vzdrževalec gradbenih strojev in mehanik tovornih vozil in da mu je toženka dolžna za čas od 1. 5. 2023 do 28. 5. 2023 izplačati bruto nadomestilo plače v znesku 1.253,90 EUR, odvesti pripadajoče davke in prispevke ter mu izplačati neto plačo v znesku 902,07 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15. 6. 2023 dalje do plačila v roku 15 dni, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in v točki 14 obrazložilo, da se je skladno z določbo tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 30. 5. 2023, tožnik pa je tožbo vložil 2. 6. 2023 in je tožba vložena prepozno. Pritožba toženke je tako neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje. Na isti pravni podlagi pa je zavrnilo tudi pritožbo v delu, ki se nanaša na odločitev, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka, saj je pritožba, kot izhaja iz nadaljevanja obrazložitve, neutemeljena tudi zoper sklep o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje.

7.Utemeljena je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo dokazni predlog tožnika, da na naroku za glavno obravnavo predloži na vpogled svoj osebni telefon, v katerem ima shranjene slike na delovnem mestu v maju 2023, iz katerih je razvidno, da je bil na delovnem mestu, saj ni pojasnil, zakaj v spis ni mogel predložiti kopij teh fotografij in tudi ne, zakaj se ta dokaz lahko izvede le z vpogledom v njegov osebni telefon.

8.V nadaljevanju je sodišče prve stopnje presojalo tožnikove navedbe, da je v mesecu maju 2023 od 3. 5. 2023 do 28. 5. 2023 delal v delavnici tri dni pa tudi v Kopru. Delovni nalog, ki ga je predložil za to obdobje, s strani A. A., ki je delovne naloge preveril in ure s podpisom potrdil, ni bil podpisan. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi strank (tudi tožnika) in zaslišanih prič (A. A., C. C., F. F.) sprejelo pravilen dokazni zaključek, da tožnik v mesecu maju 2023 pri toženki ni delal. Odločilo je skladno z določbo 8. člena ZPP, zato so pritožbeni očitki o protispisni obrazložitvi, ki naj bi bila v nasprotju z izvedenimi dokazi neutemeljeni.

9.Kot izhaja iz zapisnikov narokov za glavno obravnavo, so bile priče poučene o dolžnosti govoriti resnico, na posledice krive izpovedbe in na določbo 233. člena ZPP. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so izpovedi prič resnične. Iz izpovedi prič F. F. in A. A. izhaja, da tožnik v mesecu maju 2023 pri toženki ni delal. Način potrjevanja, da so delovne naloge dobili v pisarni in jih konec meseca oddali v pisarno, je izpovedal tudi tožnik, ki pa je za maj dopustil možnost, da njegov nalog ni bil podpisan, ker ni bilo v pisarni nikogar, zato meni, da ga je vrgel v nabiralnik. Priča F. F. je izpovedala, da se je tožnik, ki ni imel šoferskega izpita, z njim vozil na delo, vendar v mesecu maju ne. Tako so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je utemeljitev sodišča prve stopnje pristranska za potrebe zahtevka, protispisna in v nasprotju z izvedenimi dokazi.

10.Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožnikovim zahtevkom za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 29. 5. 2023 v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in nezakonitost prenehanja ob izteku časa, za katerega je bila sklenjena, pravilno ugotovilo, da je bila ta sklenjena za določen čas zaradi povečanega obsega dela. Kot izhaja iz izpovedi prič in zakonite zastopnice toženke, so gradbeniki odvisni od pomladne in poletne sezone, zato je predvsem v tem obdobju povečan obseg dela mehanikov (kar je bil tudi tožnik) za popravilo tovornjakov, je pa obstajala potreba po tem delu tudi pred tehničnimi pregledi in pozimi, pred velikimi posli. Delo za toženko opravljajo tudi zunanji sodelavci, saj je imela toženka za popravila in vzdrževanje delovnih strojev sklenjene pogodbe o sodelovanju tudi z zunanjimi izvajalci. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženka dokazala, da je imela različne potrebe po delavcih glede na različna delovišča, projekte in zasedenost delavcev, ki so opravljali delo šoferja, vzdrževalca gradbenih strojev, mehanika tovornih vozil. Tako je toženka utemeljeno s to pogodbo o zaposlitvi angažirala tožnika, ki ni imel šoferskega izpita, bil pa je mehanik, da so lahko ostali opravljali tudi dela, za katera so imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, medtem ko so bili ostali zaposleni na delovnem mestu mehanika polno zasedeni.

11.Iz navedenega izhaja, da je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, saj niso bili podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

12.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške postopka (154. člen ZPP), toženka pa svoje stroške odgovora na pritožbo krije sama (peti odstavek 41. člena ZDSS-1).