Jedro

Sodišče prve stopnje je imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za ugotovitev, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbi tožene stranke št. ... z dne 31. 1. 2017 in št. ... z dne 17. 2. 2017 odpravilo (I. točka izreka) in ugotovilo, da je bila tožnica od 1. 2. 2017 do 17. 4. 2017 začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela (II. točka izreka). Obenem je toženi stranki naložilo, da je dolžna v 15 dneh plačati prvi tožeči stranki stroške postopka v višini 15,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev do prenehanja obveznosti.

2. Zoper II. točko izreka je pritožbo vložil toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. ter 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče kot razlog tožničine začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju navedlo poškodbo izven dela, čeprav je v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe na strani 7 v predzadnjem stavku pravilno povzelo, da izvedenka meni, da je bil razlog za zadržanost od dela v spornem obdobju poškodba po tretji osebi izven dela. Meni, da zaradi tega izrek izpodbijane sodbe nasprotuje razlogom sodbe glede razloga tožničine začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju oziroma, da v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnem dejstvu, to je o tem, zakaj sodišče ugotavlja, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela in zakaj ne zaradi poškodbe po tretji osebi izven dela. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Podana pa je tudi kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je v izpodbijani sodbi o razlogu tožničine začasne nezmožnosti za delo podano nasprotje med tem, kar se navaja o vsebini izvedenskega mnenja in med samim izvedenskim mnenjem tako, da je v konkretnem primeru podana tudi protispisnost. Nadalje navaja, da je sodišče ugotovilo, da se je tožnici po izdaji pravnomočne odločbe z dne 24. 1. 2017 zdravstveno stanje nenadno in nepričakovano poslabšalo in se pri tem sklicuje na izvid z dne 24. 1. 2017, ki ga toženec že po naravi stvari ni mogel upoštevati v odločbi z dne 24. 1. 2017, ter zaključuje, da je bila tožnica od 1. 2. 2017 do 17. 4. 2017 začasno nezmožna za delo. Sodišče svoje odločitve, da je bila tožnica v tem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela, sploh ni obrazložilo. Tako sploh ni mogoče preizkusiti, ali je sodišče in kako je ocenilo dokazno vrednost izvedenskega mnenja glede razloga tožničine začasne nezmožnosti za delo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v obsegu pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo in ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

5. Pravilno pritožba ugotavlja, da je izvedenka v izvedenskem mnenju ocenila, da je razlog za tožničino zadržanost od dela poškodba po tretji osebi izven dela in da je sodišče prve stopnje takšno mnenje povzelo, nato pa odločilo, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo poškodba izven dela. Ne glede na navedeno pritožba zmotno meni, da zaradi tega izrek nasprotuje razlogom sodbe in da je podano nasprotje med tem, kar se navaja v vsebini izvedenskega mnenja in med samim izvedenskim mnenjem ter je podana kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Izvedenec pri podaji izvedenskega mnenja ugotavlja le dejanske razloge in okoliščine, zaradi katerih posameznik začasno ni zmožen za delo. Sama opredelitev vzroka o začasni nezmožnosti za delo in njegova pravna kvalifikacija pa je pravno vprašanje, ki je stvar sodišča. 7. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, v nadaljevanju: ZZVZZ) v 13. členu med drugim določa, da obvezno zavarovanje obsega zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela ter zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (1. in 2. točka). Pomeni, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo lahko ugotovljen zaradi navedenih vzrokov, torej tudi zaradi poškodbe izven dela. Na podlagi ugotovitve izvedenke, da je razlog tožničine zadržanosti od dela v spornem obdobju poškodba po tretji osebi izven dela, je sodišče prve stopnje skladno z določbo 13. ZZVZZ takšen razlog pravilno pravno opredelilo kot poškodbo izven dela in izrek ne nasprotuje razlogom sodbe, niti ne gre za protispisnost. 8. V obravnavanem primeru se pritožba prav tako neutemeljeno sklicuje na to, da sodišče svoje odločitve, da je bila tožnica v obdobju od 1. 2. 2017 do 17. 4. 2017 začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela, ni obrazložilo.

9. Razloge za ugoditev tožbenemu zahtevku in priznanje začasne nezmožnosti za delo od 1. 2. 2017 do 17. 4. 2017 je sodišče prve stopnje dovolj in jasno obrazložilo. Sodišče prve stopnje je kot podlago za odločitev, poleg izvida izdanega isti dan, kot je bila izdana odločba toženca z dne 24. 1. 2017, upoštevalo celotno medicinsko strokovno sprejemljivo obrazloženo izvedensko mnenje, da je v izvidu z dne 24. 1. 2017 pri tožnici ugotovljeno takšno zdravstveno stanje, da med 1. 2. 2017 in 17. 4. 2017 ni bila zmožna opravljati svojega dela natakarice.

10. Iz obrazložitve izvedenskega mnenja, ki ga je povzelo tudi sodišče prve stopnje, izhaja, da v izvidu z dne 31. 5. 2016, ki ga je upošteval toženec v pravnomočni odločbi z dne 24. 1. 2017, ni navedbe, ki je vsebovana v izvidu z dne 24. 1. 2017, na podlagi katerega je bil predlagan vnovičen oziroma podaljšan bolniški stalež, in sicer, da je sklep rigiden in ne popušča pri pasivnih gibih. Izvedenka je pojasnila, da je ugotovitev, da je sklep rigiden in da ne popušča, prvič navedena v izvidu z dne 24. 1. 2017, govori pa o funkciji sklepa in pomeni, da sklepa ne moreš narediti mehkega in ni možna delovna hoja. Posebej pa je izvedenka pojasnila, da so tožnici hojo svetovali prav zato, da človek krepi mišice in da vzdržuje aktiven del ali ustrezno trofiko tudi za vsakdanje življenje. Vendar pa po mnenju izvedenke življenjske obremenitve niso enake delovnim obremenitvam.

11. V takšnem mnenju je sodišče prve stopnje, po prepričanju pritožbenega sodišča, imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za ugotovitev, da je bila tožnica od 1. 2. 2017 do 17. 4. 2017 začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela. Ker je takšna odločitev pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče iz vseh navedenih razlogov toženčevo pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu, to je II. točko izreka sodbe, potrdilo.