Jedro

Sodišče ne more slediti organu, da prosilec prošnje ni ustrezno dopolnil, saj jo je dopolnil v skladu s pozivom. Kolikor tožnik zatrjuje, da nima premoženja na Kosovu, nima pa nobenih družinskih članov, je pozivu zadostil. Toženka tožniku očita, da ni predložil nobenih dokazil o tem, da nima družinskih članov, vendar v zvezi s tem sodišče ugotavlja, da o tem, torej o potrdilu, da je samski, ni bil pozvan. Sodišče torej meni, da toženka glede na svoj poziv z dne 11. 9. 2020 in tožnikov odgovor z dne 2. 10. 2020, ni moglo uporabiti drugega odstavka 67. člena ZUP, saj je tožnik na poziv odgovoril, kot je bil pozvan, torej ustrezno. Kolikor pa tudi po dopolnitvi toženka meni, da vloga ni sposobna za vsebinsko obravnavanje, ga bo moral tožnik po določnem pozivu ustrezno dopolniti. Sodišče pa opozarja toženko na določbo petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače, se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu za namene iz prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo RS in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih. Torej, kolikor toženka dvomi v dopolnitev tožnika v zvezi z osebnimi podatki, ki jih je navedel, torej, da nima premoženja, nima pa tudi družinskih članov, naj preveri osebne podatke v matični državi tožnika, kar ji omogočajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo tako Republiko Kosovo in Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 351/2020, z dne 7. 10. 2020 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, v petnajstih dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Iz obrazložitve izhaja, da je toženka s pozivom z dne 11. 9. 2020 tožnika pozvala, da prošnjo dopolni tako, da v roku osem dni sodišču pisno posreduje podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na Kosovu (ali so lastniki motornih vozil in posreduje fotokopije prometnih dovoljenj, ali so lastniki nepremičnin – hiše, zemljišča, ter posreduje potrdilo pristojnega organa na Kosovu o lastništvu nepremičnin). Vendar tožnik z odgovorom z dne 2. 10. 2020 prošnje ni ustrezno dopolnil in je tudi po dopolnitvi nesposobna za vsebinsko obravnavanje, ker prosilec, ki je tujec, ni predložil nobenih dokazil o svojem premoženjskem stanju na Kosovu in prav tako nobenih dokazil o tem, da nima družinskih članov. Zgolj zatrjevanje, da nima nobenega premoženja in družinskih članov, ne da bi to izkazal z ustreznimi dokazili pristojnih organov na Kosovu, ne zadostuje za vsebinsko odločanje o prošnji. Organ po uradni dolžnosti (20. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP) ne more preveriti podatkov (premoženje na Kosovu, družinski člani), saj gre za tuje evidence, do katerih nima dostopa.

2. Tožnik izpodbija sklep in meni, da stališče toženke, da ni izkazal svojega premoženjskega stanja nepravilno in zgrešeno. Tožnik je v dopolnitvi svoje prošnje podal odgovore na vsa vprašanja toženke, ki so se nanašala na njegovo premoženjsko stanje na Kosovem in navedel, da na Kosovem nima nobenega premoženja, da nima motornega vozila in da nima nobenih nepremičnin (v pozivu z dne 11. 9. 2020 je toženka spraševala tožnika le o navedenem premoženju) in ji tudi sporočil, da na Kosovu ne more pridobiti potrdila o tem, da ni lastnik nepremičnin, z navedbo, da na Kosovem organi izdajo potrdilo le tistim osebam, ki so lastniki nepremičnin, ter da fotokopije prometnega dovoljenja ne more poslati, ker nima nobenih motornih vozil. Za zahtevane podatke o družinskih članih pa je razumljivo navedel, da družinskih članov nima. Zatrjevano dejstvo neobstoja vpisanega lastništva tožnika je šteti kot negativno dejstvo, kajti listine z vsebino kot jo zahteva toženka ne obstajajo, kar pomeni, da jih tožnik ni mogel predložiti. Enako velja za družinske člane. Le kako naj bi tožnik dokazal, da nima družinskih članov, ko noben organ na Kosovem ne izda takega potrdila. V postopku dodelitve BPP se premoženjsko stanje ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, pri čemer pristojni organ po uradni dolžnosti pridobi podatke iz vseh uradnih evidenc državnih organov s tem, da se za pridobivanje podatkov za tujce za namene ugotovitve njihovega premoženjskega stanja uporabijo določbe mednarodnih pogodb, katere obvezujejo RS in urejajo nudenje mednarodne brezplačne pravne pomoči v sodnih postopkih (četrti odstavek 20. člena ZBPP). Tako se izkažejo navedbe toženke, da ne more preveriti zatrjevanih podatkov, češ, da do njih nima dostopa, za neutemeljene. Toženka sploh ni ugotavljala ali je med RS in R Kosovo sklenjena mednarodna pogodba, katera bi predstavljala podlago za preverjanje podatkov o premoženjskem stanju prosilca na Kosovem, kar bi toženka nesporno morala storiti pred izdajo izpodbijane odločbe. Toženka bi morala jasno obrazložiti kako je ugotovila, da ne more preveriti podatkov v tujih evidencah. Toženka je zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil postopka – 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP. Kršila pa je pravila postopka tudi s tem, ko tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti izjave o odločilnih dejstvih. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravi spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporno, ali je imela toženka podlago za zavrženje tožnikove vloge kot nepopolne, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP. Skladno s prvim odstavkom 66. člena ZUP je vloga nepopolna, če ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da se lahko obravnava. Potrebne sestavine vloge za odločanje o pravici do BPP so določene v ZBPP. Glede na namen BPP mora vloga organu omogočiti, da preveri materialno stanje prosilca in njegove družine.

6. ZBPP v 32. členu določa, da mora prosilec prošnjo vložiti pisno na predpisanem obrazcu, v katerem mora med drugim navesti tudi osebno ime, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO) in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca in družinskih članov, podatke o zadevi ter navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. Skladno z določbami prvega odstavka 20. člena ZBPP organ za BPP po uradni dolžnosti pridobi za ugotavljanje materialnega položaja prosilca potrebne podatke. Do navedenih zbirk podatkov dostopa strokovna služba za BPP brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb. Ne glede na navedeno določbo pa so osebe iz prvega odstavka 14. člena ZBPP (prosilec in družinski člani) strokovni službi za BPP dolžni dati vse podatke iz prejšnjega odstavka, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine. Če pa je prosilec tujec, mora skladno s tretjim odstavkom 32. člena ZBPP prošnja poleg podatkov iz drugega odstavka 32. člena ZBPP vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

7. Toženka je, glede na poziv z dne 11. 9. 2020 ocenila, da je tožnikova vloga nepopolna, ker ne vsebuje podatkov o „premoženjskem stanju prosilca in družinskih članov“ in ga pozvala, da posreduje podatke o premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na Kosovu ter konkretno navedla katere podatke naj navede, v zvezi z lastništvom motornih vozil, naj posreduje fotokopije prometnih dovoljenj ter v zvezi z lastništvom nepremičnin potrdilo pristojnega organa na Kosovu o lastništvu nepremičnin.

8. Tožnik je v odgovoru z dne 2. 10. 2020 prošnjo v skladu s pozivom dopolnil. Zase je navedel, da nima na Kosovu nobenega premoženja, ne motornega vozila ne nepremičnin, družinskih članov pa nima. Sodišče zato ne more slediti organu, da prosilec prošnje ni ustrezno dopolnil, saj jo je dopolnil v skladu s pozivom. Kolikor tožnik zatrjuje, da nima premoženja na Kosovu, nima pa nobenih družinskih članov, je pozivu zadostil. Toženka tožniku očita, da ni predložil nobenih dokazil o tem, da nima družinskih članov, vendar v zvezi s tem sodišče ugotavlja, da o tem, torej o potrdilu, da je samski, ni bil pozvan. Sodišče torej meni, da toženka glede na svoj poziv z dne 11. 9. 2020 in tožnikov odgovor z dne 2. 10. 2020, ni moglo uporabiti drugega odstavka 67. člena ZUP, saj je tožnik na poziv odgovoril, kot je bil pozvan, torej ustrezno. Kolikor pa tudi po dopolnitvi toženka meni, da vloga ni sposobna za vsebinsko obravnavanje, ga bo moral tožnik po določnem pozivu ustrezno dopolniti. Sodišče pa opozarja toženko na določbo petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače, se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu za namene iz prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo RS in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih. Torej, kolikor toženka dvomi v dopolnitev tožnika v zvezi z osebnimi podatki, ki jih je navedel, torej, da nima premoženja, nima pa tudi družinskih članov, naj preveri osebne podatke v matični državi tožnika, kar ji omogočajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo tako Republiko Kosovo in Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih. Organ za BPP je dolžen pred odločitvijo o zadevi ugotoviti materialni pogoj določen v 13. členu ZBPP, do tujih evidenc pa lahko dostopa na podlagi postopkov mednarodne pravne pomoči. 9. Toženka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijanega sklepa in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

10. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

11. Sodišče je zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.