Jedro

Ob ugotovitvi, da gre v obravnavanem primeru za spor iz razmerij med starši in otroki ter da v tovrstnih sporih, glede na drugi odstavek 23. člena ZOdvT, znaša vrednost predmeta 1.500,00 EUR, je bila tožnici nagrada za izvajanje storitev pravne pomoči pravilno odmerjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novem mestu - Organ za brezplačno pravno pomoč, odločilo, da se tožnici za opravljeno pravno svetovanje in zastopanje po odločbi opr. št. Bpp 57/2011 z dne 23. 3. 2011 prizna nagrada v skupni višini 313,80 EUR (261,50 EUR in DDV v višini 52,30 EUR), v ostalem pa je predlog tožnice zavrnilo. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je bila prosilki A.A. odobrena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) za zastopanje v pravdnem postopku zaradi razveze zakonske zveze. Za izvajanje BPP je bila določena tožnica, ki je dne 15. 9. 2011 vrnila izpolnjeno napotnico s predlogom za odmero stroškov zastopanja. Tožena stranka se nato sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB in 23/08, v nadaljevanju ZBPP), in sicer na 6. odstavek 30. člena, po katerem je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Poudari, da je bila tožnici odmerjena nagrada za opravljeno delo skupaj s stroški na podlagi priglašenega stroškovnika, v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (Uradni list RS, 67/08, v nadaljevanju ZOdvT) in načelom primernosti in potrebnosti. Nato ugotavlja, da znaša vrednost spora v postopku, glede katerega je bila upravičenki dodeljena BPP po vloženi tožbi, upoštevaje 23. člen ZOdvT, 1.500,00 EUR. Glede na 12. člen ZOdvT znaša nagrada s količnikom 1 pri vrednosti spora do 1.500,00 EUR, 69 EUR. V preostalem delu predlog tožnice ne upošteva določbe 23. člena ZOdvT. Tožnici gre zato nagrada za postopek po tožbi in nagrada za narok, gre pa ji tudi nagrada za predlog za izdajo začasne odredbe ter nagrada za sklenitev sporazuma po začetku sodnega postopka.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja in sklep izpodbija s tožbo. Dne 4. 4. 2011 je na Okrožno sodišče v Novem mestu vložila tožbo za razvezo zakonske zveze za upravičenko, za dodelitev mld. otroka v vzgojo, določitev preživnine in ureditev osebnih stikov ter predlog za izdajo začasne odredbe zaradi dodelitve mld. otroka, vse označeno z vrednostjo spora 6.000,00 EUR. Nato je bila dne 21. 4. 2011 izdana predlagana začasna odredba, s sodbo in sklepom opr. št. P 80/2011 z dne 14. 11. 2011 (pravilno 14. 9. 2011, op. sodišča) pa razvezana zakonska zveza in dopuščena na naroku sklenjena sodna poravnava glede dodelitve mld. otroka v vzgojo, plačila preživnine in ureditve osebnih stikov. Navaja, da je bil na podlagi priglasitve stroškov in izpolnjene napotnice z označeno vrednostjo spora 6.000,00 EUR izdan izpodbijani sklep, kjer je bil del zahtevka zavrnjen z obrazložitvijo, da vrednost spora v postopku, za katerega je bila dodeljena BPP, znaša 1.500,00 EUR. Tožnica meni, da je nedopustno poseganje tožene stranke v pravilno označeno vrednost spora in da v sklepu upoštevana vrednost spora ni pravilna, saj ni skladna s 1. odstavkom 23. člena ZOdvT. V predmetni zadevi gre za zakonski spor, to je spor o razvezi zakonske zveze, kateremu je bilo pridruženo še odločanje o sporu iz razmerij med starši ni otroki. Skladno s 1. odstavkom 23. člena ZOdvT se v zakonskih sporih vrednost spornega predmeta določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera. Ker je bila v pravdi določena vrednost akceptirana, jo je zato tožena stranka dolžna upoštevati. Sodišču predlaga, da spremeni izpodbijani sklep tako, da se tožnici priznajo še preostali priglašeni stroški, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov tega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa in poudarja, da v zadevi P 80/2011 ne gre za zakonski spor, kateremu je bilo pridruženo odločanje v sporu iz razmerij med starši in otroki, temveč gre za spor o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok in zato vrednost predmeta znaša 1.500,00 EUR, glede na 2. odstavek 23. člena ZOdvT. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (1. odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 98/11-odl.US, v nadaljnjem besedilu ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožnica po opravljenem zastopanju za upravičenko dne 15. 9. 2011 vrnila izpolnjeno napotnico s predlogom za odmero stroškov zastopanja. Sporno med strankama je, ali je tožena stranka pri odmeri nagrade upoštevala pravilno vrednost spora, ali je pravilna vrednost, kot jo navaja tožnica.

V 23. členu ZOdvT, na katerega se sklicujeta obe stranki, je v 1. odstavku določeno, da se v zakonskih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena stvari ter premoženja in dohodkov zakoncev. Kot dohodek zakoncev se upošteva znesek zadnjih treh bruto dohodkov, ki sta ga oba zakonca dosegla pred nastankom nagrade. Vrednost predmeta v teh sporih ne sme biti nižja od 1.500,00 EUR in ne višja od 500.000,00 EUR. V 2. odstavku 23. člena ZOdvT pa je določeno, da v sporih iz razmerij med starši in otroki znaša vrednost predmeta 1.500,00 EUR. Zakonski spori in spori iz z razmerij med starši in otroki so opredeljeni v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP). Tako je v 1. odstavku 406. člena ZPP določeno, da so zakonski spori spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze, v 2. odstavku pa, da so spori iz razmerij med starši in otroki spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ter spori o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok in polnoletnih oseb, nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica in spori o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori oziroma spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva. V 1. odstavku 421. člena ZPP pa je določeno, da sodišče v sodbo, s katero razveže zakonsko zvezo na podlagi predloga za sporazumno razvezo, vnese tudi sporazum zakoncev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. Ob upoštevanju navedenih določb gre v obravnavanem primeru tudi po presoji sodišča za spor iz razmerij med starši in otroki. V tovrstnih sporih pa, glede na 2. odstavek 23. člena ZOdvT, znaša vrednost predmeta 1.500,00 EUR. Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča tako ugotovljena vrednost spora, ob upoštevanju podatkov v spisih, pravilna, na tej podlagi pa tožnici tudi pravilno odmerjena nagrada.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji sklepa pravilno ugotovljeno, izpodbijani sklep je pravilen, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti pa sodišče ni našlo. Zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1.