Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sodba I Cp 569/2005

ECLI:SI:VSKP:2006:I.CP.569.2005 Civilni oddelek

spor majhne vrednosti pritožbeni razlogi plačilo stroškov
Višje sodišče v Kopru
25. april 2006

Povzetek

Sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da toženec na podlagi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki dolguje plačilo stroškov odvoza odpadkov, ne glede na to, ali je storitve tožeče stranke dejansko uporabljal. Pritožnik je trdil, da ni bil ustrezno obveščen o lokaciji odjemnega mesta, vendar je sodišče ugotovilo, da toženec ni imel pravice do posebnega obveščanja, saj je bila lokacija dostopna.
  • Obveznost izvajalca odvoza komunalnih odpadkov, da pisno obvesti uporabnika storitev o spremembi in lokaciji odjemnega mesta.Ali mora izvajalec, ki opravlja odvoz komunalnih odpadkov, pisno obvestiti uporabnika storitev o spremembi in lokaciji odjemnega mesta?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje je toženec na podlagi Odloka bil dolžan plačevati tudi stroške v zvezi z odvozom odpadkov, ne glede na to ali je storitve tožeče stranke uporabljal. Sklicevanje pritožnika, da ni bil (izrecno) obveščen o lokaciji odjemnega prostora je brezpredmetno, saj iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da je bila lokacija odjemnega prostora na takem mestu, ki bi pogojevalo posebno obveščanje, da bi ga lahko toženec našel.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane v točki 1. in 3. izreka v celoti v veljavi sklep o izvršbi tega sodišča z dne 05.02.2003. Proti navedeni sodbi se pritožuje toženec in v njej navaja, da se pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Po oceni pritožnika je sodišče prve stopnje napačno in preozko interpretiralo nekatere določbe Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradne objave št. 17, 15. junij 1999, v nadaljevanju: Odlok). Pritožnik opozarja na naloge tožeče stranke, kot izhajajo iz Odloka ter pojasnjuje namen Odloka, ki je zavarovati in zagotoviti čisto okolje. To dejansko pomeni tudi primerno, natančno in zagotovo obveščanje glede sprememb v izvajanju Odloka. Po trditvah pritožnika je potrebno povzročitelje odpadkov o spremembah pisno obvestiti, saj lahko izvajalec le tako primerno opravlja javno službo in skrbi za ohranitev oziroma izboljšanje stanja okolja. Izvajalec se ne more skrivati za tem, da način obveščanja ni natančno opredeljen v Odloku samem, temveč mora delovati v skladu z namenom zaradi katerega opravlja svojo službo. Od izvajalca je upravičeno pričakovati odgovorno ravnanje, kar zajema tudi objektivno primerno obveščanje. Za tako razlago govori tudi določilo 2. odstavka 22. člena Odloka, ki določa, da mora izvajalec opredeliti rešitve za čas, ko bodo določeni kraji težko dostopni ali nedostopni za njegova vozila. Po mnenju pritožnika je izvajalec dolžan sporočiti lokacijo novega odjemnega mesta in ne le sporočiti, da se je spremenila, taka razlaga izhaja iz namena zaradi katerega je bil Odlok sprejet. Če povzročitelj odpadkov zbirnega mesta ne pozna, je izvajalec dolžan zbrati odpadke na naslovu samega povzročitelja. Pritožnik še navaja, da tožeča stranka povzročiteljem odpadkov nepravilno in neupravičeno zaračunava plačevanje stroškov za opravljanje svojega dela. Ti stroški se zaračunavajo glede na volumen posode, ki jo uporablja povzročitelj, poleg tega pritožnik še poudarja, da je na naslovu tožene stranke gradbena parcela, zato tožeča stranka stroške neupravičeno zaračunava. Če bi sodišče izvedlo dokaz z ogledom na kraju samem, bi to lahko ugotovilo.

Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki v celoti prereka navedbe pritožnika.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, sodba, izdana v takem postopku, pa se v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP) lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena), razen, če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (2. odstavek 458. člena).

Jedro problema je vprašanje, ali mora izvajalec, ki opravlja odvoz komunalnih odpadkov, pisno obvestiti uporabnika storitev o spremembi in lokaciji odjemnega mesta (prostora). Na to vprašanje je sodišče prve stopnje dalo pravilen odgovor v obrazložitvi izpodbijane sodbe, ko se je oprlo na Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradne objave št. 17, 15. junij 1999, v nadaljevanju: Odlok), ki izvajalcu take obveznosti ne nalaga, ravno tako ta obveznost ne izhaja iz namena zaradi katerega je bil Odlok sprejet, kot opozarja pritožnik. Na podlagi določbe prvega odstavka 458. člena ZPP je pritožbeno sodišče v konkretnem primeru vezano na naslednje ugotovitve: na območju, kjer toženec živi je bil v obravnavanem obdobju organiziran redni odvoz komunalnih odpadkov in je tožeča stranka tudi opravljala te storitve skladno z določili Odloka; o spremembi odjemnega mesta je bil toženec seznanjen, imel je tudi možnost koristiti in uporabljati storitve tožeče stranke, čeprav je bilo odjemno mesto (prostor) oddaljeno od njegove hiše približno 300 m. Glede na take ugotovitve sodišča prve stopnje je toženec na podlagi zgoraj citiranega Odloka bil dolžan plačevati tudi stroške v zvezi z odvozom odpadkov, ne glede na to ali je storitve tožeče stranke uporabljal. Sklicevanje pritožnika, da ni bil (izrecno) obveščen o lokaciji odjemnega prostora je brezpredmetno, saj iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da je bila lokacija odjemnega prostora na takem mestu, ki bi pogojevalo posebno obveščanje, da bi ga lahko toženec našel. Pritožbene trditve, ki se nanašajo na način obračunavanja smetarine in višino terjatve predstavljajo izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja (in pritožbeno novoto), zato pritožbeno sodišče, zaradi narave spora, tega ne more preizkusiti.

Na podlagi obrazloženega se izkaže, da je pritožba toženca v celoti neutemeljena, obenem pa niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP). Tožeča stranka mora sama trpeti stroške odgovora na pritožbo, saj z navedbami v odgovoru ni pripomogla k razjasnitvi zadeve in zato ne gre za potrebne stroške (155. in 165. člen ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia