Jedro

Ker iz določbe 2. odstavka 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-F, Uradni list RS, št. 43/2004) izhaja, da ukrepi, ki so bili izvedeni po prej veljavnih določilih 49. člena ZPol, za nazaj niso izgubili svoje veljavnosti, le za nadaljevanje teh ukrepov je bilo potrebno pridobiti ustrezno odredbo v roku dveh mesecev, se iz tega razloga ni možno sklicevati na razveljavitveno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 8.5.2003, opr. št. U-I-272/98, saj je imela le odložni učinek.

Izrek

Zahteve zagovornice obdolženega B.V. in zagovornikov obdolženih A.G. in F.O. za varstvo zakonitosti se zavrnejo.

Obrazložitev

Zoper obdolžene B.V., A.G. in F.O. je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 23.5.2004 v zvezi s sklepom tega sodišča z dne 26.5.2004 odrejen pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Prostost jim je bila odvzeta dne 20.5.2004 od 13.46 ure naprej. Vsem trem obdolžencem je Okrožno sodišče v Celju s sklepom z dne 17.6.2004 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 29.6.2004 podaljšalo pripor še za dva meseca, to je do vključno 20.8.2004. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom z dne 18.8.2004 obdolženem B.V., A.G. in F.O. podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP do 20.10.2004. Zagovornica obdolženega B.V. ter zagovornika obdolženih A.G. in F.O. so zoper navedeni sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije vložili zahteve za varstvo zakonitosti.

Zagovornica obdolženega B.V., odvetnica N.M. iz C., je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti dne 31.8.2004 iz razloga po 2. točki 1. odstavka 420. člena ZKP ter predlagala, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije obdolženemu B.V. pripor odpravi. V zahtevi je uveljavila, da so dokazi proti obdolžencu v tem kazenskem postopku pridobljeni nezakonito, zato naj bi bila podana kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki 371. člena ZKP. Dokazi so bili pridobljeni po 49. členu Zakona o policiji (ZPol), protiustavnost te določbe pa je bila ugotovljena z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 8.5.2003, opr. št. U-I-272/98. Ukrepi zoper obdolženca se zato v enoletnem odložnem roku ne bi smeli uporabljati. Poleg tega po mnenju zagovornice pri obdolžencu tudi ni podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, ki temelji zgolj na podatku predkaznovanosti, medtem ko ugotovitve o vodilni vlogi obdolženca pri storitvi kaznivih dejanj in njegovi vztrajnosti senat vrhovnega sodišča v izpodbijani odločbi ni z ničemer dokazno podkrepil. Zagovornik obdolženega A.G., odvetnik M.V. iz C., je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti dne 31.8.2004 ter v njej predlagal, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani sklep razveljavi. Tudi v tej zahtevi zagovornik uveljavlja, da so bili dokazi pridobljeni na podlagi 49. člena ZPol, ki je bila z odločbo ustavnega sodišča razveljavljena, glede na določbo 44. člena Zakona o ustavnem sodišču pa bi bilo po mnenju zagovornika potrebno razveljavitev upoštevati tudi za nazaj. Po mnenju zagovornika tudi pravnomočnost sklepa o preiskavi ne potrjuje utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj. Neargumentiran in nedokazan je tudi očitek v izpodbijanem sklepu, da je obdolženi A.G. odvisnik od drog in nagnjen k alkoholu, z izpostavljanjem obdolženčeve predkaznovanosti, ki naj bi potrjeval priporni razlog ponovitvene nevarnosti, pa se že prejudicira rešitev kazenske zadeve.

Zahtevo za varstvo zakonitosti je dne 31.8.2004 vložil tudi zagovornik obdolženega F.O., odvetnik B.S. iz C. V zahtevi je predlagal, da se izpodbijani sklep razveljavi in odredi izpustitev obdolženega F.O. na prostost. Predlog je utemeljil s tem, da naj ne bi bil podan obstoj utemeljenega suma in pripornega razloga, prav tako pa ni obrazložena neogibnost pripora za potek kazenskega postopka.

Vrhovni državni tožilec H.J. je v odgovoru na zahtevo z dne 16.9.2004 predlagal, da vrhovno sodišče vse tri zahteve za varstvo zakonitosti zavrne. V odgovoru poudarja, da je obstoj utemeljenega suma ustrezno obrazložen v izpodbijanem sklepu, da določba 49. člena ZPol za nazaj ni izgubila svoje veljavnosti, tako da so bili ukrepi odrejeni in izvršeni pravno veljavno.

Zahteve za varstvo zakonitosti niso utemeljene.

Zagovornica obdolženega B.V. in zagovornik obdolženega A.G. neutemeljeno uveljavljata, da so bili ukrepi, izvedeni na podlagi določila 49. člena ZPol brez veljavnosti. Iz določbe 2. odstavka 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-F, Uradni list RS, št. 43/2004) izhaja, da ukrepi, ki so bili izvedeni po prej veljavnih določilih 49. člena ZPol, za nazaj niso izgubili svoje veljavnosti, le za nadaljevanje teh ukrepov je bilo potrebno pridobiti ustrezno odredbo v roku dveh mesecev. Iz tega razloga se ni možno sklicevati na razveljavitveno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, saj je imela le odložni učinek, razveljavitev pa je nastopila 24.5.2004. Zakonske spremembe pa so začele veljati že pred tem in sicer po izrecni določbi 29. člena navedene novele ZKP dne 23.5.2004. Vrhovno sodišče je v izpodbijanem sklepu glede utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pravilno vzelo za podlago pravnomočni sklep o uvedbi preiskave zoper obdolžence B.V., A.G. in F.O. Zagovornica obdolženega B.V., zagovornik obdolženega A.G. in zagovornik obdolženega F.O. v zahtevah izpodbijajo tako ugotovljeno dejansko stanje, kar pa po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče izpodbijati. Isto velja za ugotovljeno ponovitveno nevarnost pri vseh treh obdolžencih, kar prav tako zagovornica in oba zagovornika v zahtevah izpodbijajo. S tem uveljavljajo zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče je vse tri zahteve za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljene v skladu z določilom 425. člena ZKP, saj uveljavljene kršitve določb ZKP niso podane, uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoča.