12. 3. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Erike Mramor, Celje, in drugih, ki jih zastopa Carmen Dobnik, odvetnica v Ljubljani, na seji 12. marca 2009

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 3. člena, dvanajste do devetnajste alineje 1. točke drugega odstavka 3. člena in enajste alineje prvega odstavka 8. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06 in 71/08) se zavrne.

Obrazložitev

A.

Pobudniki, civilni invalidi vojne, izpodbijajo prvi odstavek 3. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUTPG), po katerem se transferji usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin. Pobudniki menijo, da je zakonodajalec za prejemke po Zakonu o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. – ZVojI), ki so zajeti v izpodbijanih alinejah 1. točke drugega odstavka 3. člena ZUTPG, arbitrarno, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in v nasprotju s posebno ureditvijo varstva žrtev vojnega nasilja določil odmik od kriterijev, ki veljajo za prejemnike pokojnin. Usklajevanje prejemkov po ZVojI naj bi prejemnikom povzročalo visoko finančno izgubo. Zakonodajalec naj bi spregledal, da transferjev po ZVojI, zaradi njihove posebne narave, ni mogoče primerjati z drugimi transferji po ZUTPG. Določanje novega načina usklajevanja obravnavanih transferjev naj bi pomenilo naknadno zmanjševanje pravic pobudnikov. Za to pa zakonodajalec ni podal jasnega in v javnem interesu utemeljenega razloga. Ne gre za ekonomsko nezmožnost države izplačevati transferje, usklajene po predpisih o pokojninskem zavarovanju, niti ne za očitna nesorazmerja med pravicami posameznih kategorij upravičencev. Zakonska sprememba naj bi pomenila takšen poseg v pravico iz tretjega odstavka 50. člena Ustave, ki ne prestane presoje po načelih sorazmernosti. Zakonodajalec naj ne bi upošteval odločbe Ustavnega sodišča, ki se je nanašala na enako vprašanje. Kršil naj bi načelo, da je Slovenija pravna in socialna država (2. člen Ustave), ter sprejel ureditev, ki je v nasprotju s tretjim odstavkom 50. člena Ustave.

B.

Z izpodbijanimi določbami ZUTPG se je spremenil dotedanji način usklajevanja prejemkov po ZVojI tako, da se ti ne usklajujejo več na enak način kot pokojnine.[1] Pobudniki menijo, da je izpodbijana ureditev v neskladju s tretjim odstavkom 50. člena Ustave, po katerem je vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-86/96 z dne 12. 12. 1996 (Uradni list RS, št. 2/97 in OdlUS V,176), na katero se sklicujejo tudi pobudniki, pojasnilo, da obseg tega varstva določa zakon, stvar ustavnosodne presoje v posameznem spornem primeru pa je lahko, ali je zmanjšanje nekega dotlej zakonsko zagotovljenega posebnega varstva, ki bi bilo po kriterijih pravne države sicer dopustno, morda ustavno nedopustno zato, ker posega v samo bistvo ustavne pravice. Ustavno sodišče je z navedeno odločbo št. U-I-86/96 med drugim razveljavilo tudi tedaj veljavni 78. člen ZVojI, po katerem so se odmerna osnova in mesečni denarni prejemki usklajevali polletno za naprej na podlagi uradnih podatkov Zavoda Republike Slovenije za statistiko o rasti cen življenjskih potrebščin. Presodilo je, da uvedeni način usklajevanja ni omogočal vzdrževanja doseženega razmerja do prejemkov drugih skupin, temveč je vodil v slabšanje tega razmerja. Odločitev je sprejelo v okviru presoje Zakona, pri katerem je bila v postopku sprejemanja v ospredju potreba, da se vzpostavi primernejše razmerje prejemkov po tem zakonu do prejemkov na drugih področjih in da se s tem zniža globalni obseg sredstev, ki so bila potrebna za izvajanje tedaj obravnavanega zakona.

Izpodbijani ZTUPG je bil sprejet zato, da se poenoti ohranjanje realne ravni posameznih vrst transferjev. Ureditev po ZUTPG res ne zajema tudi pokojnin. Vendar pobudniki ne zatrjujejo, da v trenutnih razmerah usklajevanje prejemkov z rastjo življenjskih potrebščin ne odseva realne vrednosti prejemkov. Z načelnim zatrjevanjem slabšanja razmerja med prejemki po ZVojI in pokojninami bistvenega poslabšanja razmerja in s tem zakonskega posega v jedro s tretjim odstavkom 50. člena Ustave varovane pravice do posebnega varstva tudi ne izkažejo.

Pobudniki menijo, da spremenjeni način usklajevanja prejemkov po ZVojI vzpostavlja neenakost med upravičenci po ZVojI in uživalci pokojnin. Vendar invalidnina po ZVojI ni prejemek, ki bi izhajal iz dela. Različnost pravic zato že sama po sebi omogoča nadaljnjo različno obravnavanje, zaradi česar zatrjevanje neenakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ni utemeljeno. Ali je različno usklajevanje navedenih vrst prejemkov dejansko primerno, pa presoja zakonodajalec v mejah svojega polja proste presoje.

Neutemeljen je tudi očitek, da za sprejem ZUTPG niso bili izpolnjeni pogoji iz 2. člena Ustave. Določen način usklajevanja prejemkov, tudi če je v veljavi dalj časa, ne pomeni pridobljene ali pričakovane pravice oziroma nečesa, na kar bi upravičenci v času pred uveljavitvijo drugačne ureditve lahko računali z gotovostjo. Ureditev valorizacije prejemkov s področja socialne varnosti se relativno pogosto spreminja. V zakonodajnem postopku je bilo pojasnjeno, da zakoni, ki določajo pravice v obliki denarnih prejemkov, vsebujejo različne načine valorizacije, za kar pa ni strokovno utemeljenih razlogov. Različnost načinov usklajevanja naj bi vodila v neenakopraven socialni položaj upravičencev posameznih vrst transferjev, oteževala pa naj bi tudi planiranje javnofinančnih sredstev in ogrožala prizadevanja za izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev za prevzem evra. Zakonodajalec je torej imel razumen razlog za poenotenje usklajevanja transferjev. Z uveljavitvijo ZUTPG usklajevanje transferjev ni odpravljeno, določen je le drugačen način usklajevanja. Čeprav pobudniki menijo drugače, razlogi, ki so vodili zakonodajalca pri sprejemu izpodbijane ureditve, zadoščajo za zavrnitev utemeljenosti zatrjevane arbitrarnosti oziroma neskladnosti ureditve z 2. členom Ustave.

S spremenjenim načinom valorizacije zakonodajalec tudi ni posegel v pravice, priznane s posamičnimi odločbami. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da se izrek odločbe o priznanju in odmeri pravice do pokojnine vedno nanaša na znesek pokojnine, do katerega je zavarovanec upravičen ob datumu priznanja te pravice, in kasnejše uskladitve pokojnine oziroma spremembe načina usklajevanja pokojnin zato ne pomenijo spremembe odločbe o odmeri pokojnine oziroma posega v pravnomočno odločbo. Smiselno to stališče velja tudi za obravnavane transferje. Odločba o priznanju pravice po ZVojI priznava le višino prejemka na podlagi zakonodaje, veljavne ob izdaji odločbe. Ta višina se tako z rednimi valorizacijami kot tudi s spreminjanjem zakonodaje lahko spreminja in sprememba ne pomeni posega v pravnomočno odločbo. Zato očitek, da izpodbijana ureditev posega v pridobljene pravice, ni utemeljen.

Ker je pobuda očitno neutemeljena, se Ustavno sodišče ni spuščalo v vprašanje, ali pobudnica izkazuje pravni interes.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Opomba:

Prvi odstavek 150. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/06 – ZPIZ-1-UPB4) določa: "Pokojnine se usklajujejo glede na rast zneska povprečne mesečne plače, izplačane zaposlenim pri pravnih osebah, ki ga Statistični urad RS objavlja v Uradnem listu RS (v nadaljnjem besedilu: povprečna plača)."

ZUTPG v 1. členu določa: "Transferji posameznikom in gospodinjstvom iz drugega odstavka tega člena se uskladijo dvakrat letno, in sicer prvič v juliju mesecu z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–junij tekočega leta in drugič v januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju julij–december preteklega leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije."

ZUTPG v enajsti alineji 8. člena določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 78. člen ZVojI.