Jedro

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je imelo sodišče prve stopnje v pisno podanem izvedenskem mnenju ter v pisnih dopolnitvah tega mnenja ter v izpovedbi zaslišane sodne izvedenke na naroku strokovno medicinsko dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici v spornem obdobju ni bilo podanih razlogov za popolno nezmožnost za delo, temveč je bila zmožna za delo po 4 ure dnevno, kot je to pravilno odločil toženec.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbo toženca št. ... z dne 29. 12. 2022 odpravilo, odločbo št. ... z dne 22. 11. 2022 pa je odpravilo v delu potrditve veljavnosti odločbe št. ... z dne 27. 10. 2022, za obdobje od 16. 11. 2022 do 25. 11. 2022. Ugotovilo je, da je bila tožnica od 16. 11. 2022 do 25. 11. 2022 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. V preostalem, torej na odpravo odločb toženca v delu, da je tožnica od 3. 6. 2022 do 5. 7. 2022 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, ter ugotovitev, da je bila tožnica v obdobju od 3. 6. 2022 do 5. 7. 2022 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni in na odpravo odločb v delu, ki se nanaša na obdobje od 1. 11. 2022 do 15. 11. 2022 in od 26. 11. 2022 do 30. 11. 2022 ter na ugotovitev, da je bila tožnica od 1. 11. 2022 do 15. 11. 2022 in od 26. 11. 2022 do 30. 11. 2022 začasno nezmožna za delo ter na odpravo odločb v delu, da je bila tožnica od 1. 12. 2022 do 6. 3. 2023 začasno zmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno zaradi bolezni, ter ugotovitev, da je bila tožnica tudi v navedenem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi bolezni, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Tožnica izpodbija navedeno sodbo v zavrnilnem delu (III. točka izreka) in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je zaposlena na delovnem mestu oddelkovodja - izmenovodja. Delo poteka na oddelku toploteke, kjer ima zadolžitve priprave hrane in postrežbe hrane. Delo je fizične narave, v celoti ročno, gre pa tudi za prenašanje težjih bremen do 15 kg. Tožnica ima nevrološke zdravstvene težave. Od začetka leta 2021 trpi zaradi tremorja desne roke, zaradi bolečin ter mravlinčenja in izgube moči v desni roki. Zaradi bolečin je primorana jemati močno protibolečinsko sredstvo Tramal, katerega stranska učinka sta med drugim tudi zaspanost in omotica. Ima tudi bolečine v vratu, glavobole in vrtoglavico. Sodišče prve stopnje je za razjasnitev dejanskega stanja postavilo sodno izvedenko specialistko MDPŠ. Tožnica meni, da je mnenje nepopolno in v ključnih delih v nasprotju s samim seboj. Skladno z drugim in tretjim odstavkom 254. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 je tožnica zaradi navedenega predlagala, da se angažira dodatni oziroma nov sodni izvedenec bodisi s področja MDPŠ ali s področja ortopedije. Že pred tem pa je predlagala tudi izvedenca s področja nevrologije. Sodišče je ta dokazni predlog zavrnilo. S tem je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, posledično pa je tudi zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo. Nelogično je stališče sodne izvedenke, da mnenje zdravnika specialista ortopeda za obdobje od 3. 6. 2022 do 5. 7. 2022 ne pomeni zavezujočega dokumenta za odločitev o delazmožnosti tožnice. Navedeni izvid je edina razpoložljiva oziroma obstoječa dokumentacija iz katere povsem jasno izhaja, da se tožnici še nadalje svetuje bolniški stalež in da se ji odsvetuje delo v prisilni drži. Pri ortopedu je bila tožnica tudi osebno pregledana, kar daje dodatno težo temu izvidu. Sodna izvedenka tudi ni upoštevala, da je bila tožnica od 20. 9. 2022 do 31. 10. 2022 zaradi bolečin v desni rami ponovno v polnem bolniškem staležu. Povsem logično je, da zdravstveno stanje tožnice v relevantnem obdobju ni bilo zaključeno, niti se ni izboljšalo do te mere, da bi bila zmožna opravljati delo po 4 ure dnevno. 5. 11. 2022 je tudi opravila MR preiskavo desne rame, ki je pokazala vnetje mišic supra in infraspinatus. Tudi fizioterapija v navedenem obdobju je bila usmerjena v zmanjšanje bolečine, saj je vsak dodaten gib le še poglobil stopnjo bolečine. Tudi v obdobju od 1. 11. 2022 do 6. 3. 2023 so bile prisotne hude bolečine. V izvedenskem mnenju so tudi nasprotja glede vprašanja, ali delo tožnice predstavlja težko fizično delo ter ali gre za prisilne drže. Za odločitev tudi ni bistveno, da tožničine zdravstvene težave niso diagnosticirane. Prav tako tudi stališče sodne izvedenke, da gre pri tožnici domnevno za psihosomatski vzrok zdravstvenih težav, ni prav z ničemer podkrepljeno. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III. točka izreka) in v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in materialnopravno presojo sodišča prve stopnje.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo več odločb toženca, zoper katere je tožnica vložila tožbe, ki jih je združilo za skupno obravnavanje in odločanje. V presoji je bila dokončna odločba toženca z dne 19. 9. 2022 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 4. 7. 2022 v delu, da je tožnica od 3. 6. 2022 do 5. 7. 2022 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, nadalje dokončna odločba z dne 29. 12. 2022 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 22. 11. 2022 v delu potrditve veljavnosti odločbe z dne 27. 10. 2022 za obdobje od 1. 11. 2022 do 30. 11. 2022 in dokončna odločba z dne 10. 2. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 16. 1. 2023 v delu, da je bila tožnica od 1. 12. 2022 do 6. 3. 2023 začasno zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni.

6. V zadevi je sporno, ali je bila tožnica v obdobjih od 3. 6. 2022 do 5. 7. 2022, od 1. 11. 2022 do 30. 11. 2022 in od 1. 12. 2022 do 6. 3. 2023 začasno (popolnoma) nezmožna za delo zaradi bolezni.

7. V zadevi ni podana relativna bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje namreč s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog tožnice za postavitev drugega izvedenca ni kršilo drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP, kot to neutemeljeno v pritožbi uveljavlja tožnica. Bistveno pravilnih procesnih argumentov za zavrnitev dokaznega predloga, kot jih sodišče prve stopnje navaja v 3. točki obrazložitve sodbe, pritožbeno sodišče ne ponavlja. Sodišče je namreč podrobno pojasnilo, zakaj je zavrnilo predlagani dokaz. Pritožbeno sodišče z obrazložitvijo sodišča prve stopnje v celoti soglaša. Sodišče prve stopnje je namreč že s postavljeno izvedenko specialistko MDPŠ razčistilo dejansko stanje. V tem primeru ni bilo nobene potrebe, da bi dejansko stanje razčiščevalo še s postavitvijo drugega izvedenca MDPŠ oziroma izvedencev drugih specialnosti. Nestrinjanje s pridobljenim izvedenskim mnenjem pa samo po sebi ne utemeljuje pridobitve drugega mnenja.

8. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je imelo sodišče prve stopnje v pisno podanem izvedenskem mnenju specialistke MDPŠ z dne 1. 3. 2023 ter v pisnih dopolnitvah tega mnenja z dne 26. 4. 2023 in 7. 6. 2023 ter v izpovedbi zaslišane sodne izvedenke na naroku dne 19. 9. 2023, strokovno medicinsko dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici v spornem obdobju ni bilo podanih razlogov za popolno nezmožnost za delo, temveč je bila zmožna za delo po 4 ure dnevno, kot je to pravilno odločil toženec.

9. Pravna podlaga za razsojo zadeve je podana v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ)2 in v določbah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila OZZ).3 V 232. členu Pravil OZZ je določeno, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. V okviru svojih pristojnosti začasno nezmožnost za delo ugotavljata tudi imenovani zdravnik in pa zdravniška komisija.

10. Kot izhaja iz pisno podanega izvedenskega mnenja, pri tožnici prevladuje simptomatika bolečin v vratu in desni roki ter občutek pešanja moči desne roke. Težave so bile izrazite od meseca marca 2021 dalje, vendar funkcionalno diagnostične preiskave niso našle vzroka. Do decembra 2022 tožnici tudi ni bila predpisana nobena redna protibolečinska terapija. Sodna izvedenka meni, da so lahko zdravstvene težave tudi psihosomatsko pogojene, vendar tudi v tej smeri obravnava ni bila opravljena. Tožnica je zaposlena na delovnem mestu prodajalka izmenovodja, opravlja pripravo živil v toploteki, strežbo in čiščenje. Kot izmenovodja je tudi odgovorna za administrativne naloge v zvezi z naročanjem in pripravo hrane. Po mnenju sodne izvedenke je bila tožnica v relevantnem času zmožna opravljati navedeno delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno.

11. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za nepristransko in natančno ter vsebinsko skladno pa tudi popolno in strokovno korektno obrazloženo izvedensko mnenje. Sodna izvedenka je argumentirano odgovorila na vsa postavljena vprašanja. Pri podaji mnenja je upoštevala tudi medicinsko dokumentacijo v spisu in zdravstvenem kartonu, tožnico pa je tudi osebno pregledala. Upoštevala je tožničine zdravstvene težave, ki jih je podrobno opisala kot tudi zahtevnost njenega dela. Opredelila se je tudi do izvida, ki ga je podal lečeči ortoped dne 12. 5. 2022. Ortoped je sicer predlagal odobritev bolniškega staleža, obenem pa je tudi dal nasvet, da se tožnica izogiba dolgotrajnemu sedenju in delu v prisilnem položaju. Po stališču sodne izvedenke skrajšani delovni čas 4 ure pokriva nasvet, ki ga je podal ortoped. Nadalje mnenje tudi ni samo s sabo v nasprotju. Sodna izvedenka je na naroku pojasnila, kakšne obremenitve ima tožnica pri delu. Pojasnila je, da delovno mesto vključuje sedenje in prisilno držo, ki pa v 4 urah ni dolgotrajno. Iz pisnega izvedenskega mnenja, pa tudi iz izpovedbe tožnice izhaja, da dviguje posodo in pribor za živila teže do 2,5 kg. Izvedenka je dodatno pojasnila, da v tem primeru ne gre za težko fizično delo, kar izhaja tudi iz ocene tveganja. Za odločitev tudi ni bilo odločilno, da določene zdravstvene težave pri tožnici še niso diagnosticirane. Sodna izvedenka je na naroku zgolj svetovala psihoterapevtsko obravnavo.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami.