Jedro

Vrhovno sodišče pritrjuje preiskovalni sodnici, da je namen preiskave, kot je opredeljen v drugem odstavku 167. člena ZKP, dosežen. Do sedaj zbrani dokazi dajejo zadostno podlago za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali kazenski postopek ustavi, upoštevaje konkretne okoliščine, zaradi katerih je izvedba preiskovalnih dejanj otežena, ni smotrno, da se med preiskavo zbirajo dodatni dokazi.

Izrek

Obdolženemu A. A. se iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku pripor podaljša do vključno 10. 5. 2020.

Obrazložitev

1. Zoper obdolženega P. K. je preiskovalna sodnica uvedla preiskavo, ker je utemeljeno osumljen storitve kaznivih dejanj velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), nedovoljenega prometa z orožjem po prvem odstavku 307. člena v zvezi z 20. členom KZ-1, ropa po prvem odstavku 206. v zvezi z 20. členom KZ-1, prikrivanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ-1 in poskusa velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi s 34. členom KZ-1. Po zaslišanju obdolženca je preiskovalna sodnica s sklepom I Kpd 65758/2019 z dne 12. 11. 2019 zoper P. K. odredila pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki teče od 10. 12. 2019 od 10.57 ure dalje. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II Kr 65758/2019 z dne 9. 3. 2020 zoper obdolženca podaljšalo pripor iz istih pripornih razlogov še za en mesec, to je do 10. 4. 2020 do 10.57 ure.

2. Državna tožilka je na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena ZKP Vrhovnemu sodišču predlagala, da obdolženemu P. K. iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pripor podaljša še za dva meseca. Navaja, da se okoliščine, ki kažejo na to, da je treba obdolžencu pripor podaljšati, od vložitve zahteve za preiskavo in podaje predloga za odreditev pripora, niso v ničemer spremenile. Ocenjuje, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec s svojimi ravnanji uresničil vse zakonske znake očitanih mu kaznivih dejanj. Obrazloži, da je še vedno podana realna in konkretna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil izpuščen na prostost, pobegnil oziroma sodišču ne bi bil dosegljiv, saj je brez bivališča, kjer bi kontinuirano bival, prav tako pa je podana tudi realna nevarnost ponavljanja premoženjskih kaznivih dejanj, saj je obdolženec brez zaposlitve in prejemkov ter se preživlja s prodajo stvari, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Obdolženec je specialni povratnik s področja premoženjske kriminalitete. Navaja, da preiskava iz objektivnih razlogov še ni bila končana, saj še niso bile zaslišane vse priče, pri čemer tri bivajo v tujini in doda, da vodenje preiskave ovira trenutno stanje epidemije Covid-19. Ob upoštevanju tudi slednjega predlaga, da se pripor podaljša še za dva meseca, da bo v tem času mogoče zaključiti preiskavo in bo imelo tožilstvo čas za sprejem odločitve glede vložitve obtožnega akta.

3. S predlogom višje državne tožilke za podaljšanje pripora sta bila seznanjena obdolženi P. K. in njegov zagovornik B. Ž., ki se o predlogu nista izjavila.

4. Preiskovalna sodnica je v skladu z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP navedla, da je med preiskavo opravila večino predlaganih preiskovalnih dejanj, vendar ni uspela zaslišati treh prič, ki bivajo v tujini in še nekaterih prič, pri čemer nemoten potek preiskave ovira trenutno stanje epidemije Covid-19. Prav tako navaja, da se še pričakuje pridobivanje mobilnih telefonov obdolženca iz Avstrije.

5. Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je po zakonu predpisana kazen nad pet let, podaljšati pripor še za tri mesece. Za kaznivo dejanje ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1 je predpisana kazen od enega do desetih let zapora. Formalni pogoj za podaljšanje pripora je tako podan.

6. Podana je tudi zakonska predpostavka za odločanje o priporu, to je utemeljenost suma, da je obdolženi izvršil vsa štiri kazniva dejanja, zaradi katerih je zoper njega uvedena preiskava. Obdolženec je zaslišan pri preiskovalni sodnici vsa štiri očitana kazniva dejanja priznal, sodnica je na zapisnik o njegovem zaslišanju ustno naznanila sklep o uvedbi preiskave, ki je pravnomočen, saj sta se obdolženec in zagovornik pravici do pritožbe odpovedala. Po oceni Vrhovnega sodišča dokazi in podatki, ki so bili zbrani v preiskavi, utemeljen sum, da je obdolženi izvršil očitana kazniva dejanja, utrjujejo.

7. Pritrditi je državni tožilki, da se okoliščine, ki kažejo na obdolženčevo begosumnost, niso spremenile. Obdolženi v Sloveniji nima urejenega stalnega prebivališča, kjer bi tudi dejansko živel, prav tako nima zaposlitve, nazadnje je bil na prestajanju zaporne kazni v Gradcu v Avstriji, od koder je pobegnil dne 4. 12. 2019 in bil v naši državi prijet dne 10. 12. 2019. Obdolženčev pobeg s prestajanja zaporne kazni v tujini, v povezavi z ugotovitvami predkazenskega postopka, da obdolženec pogosto prečka državno mejo, ter ob upoštevanju števila in teže kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil in zanje predpisane kazni, tudi po presoji Vrhovnega sodišča kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bi obdolženec v primeru odprave pripora pobegnil oziroma bi bival na sodišču neznanem naslovu, in se tako izognil izvedbi kazenskega postopka.

8. Priporni razlog ponovitvene nevarnosti predlagateljica utemeljuje z obdolženčevim načinom življenja, obdolženi je brez zaposlitve in prejemkov in naj bi se preživljal s prodajo stvari, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, pri čemer izpostavlja, da gre za specialnega povratnika s področja premoženjske kriminalitete, ki je bil že devetnajstkrat pravnomočno obsojen, tudi za kazniva dejanja z elementi nasilja, pri čemer se mu tudi v tem postopku očita sodelovanja pri kaznivem dejanju ropa. Pritrditi je, da naštete subjektivne kot objektivne okoliščine utemeljujejo obstoj realne nevarnosti, da bi obdolženi, če bi bil pripor zoper njega odpravljen, zaradi zagotavljanja sredstev za preživljanje, ponavljal kazniva dejanja zoper premoženje, s čimer bi ogrozil tudi varnost morebitnih oškodovancev.

9. Pritrditi je tudi predlagateljici, da je podaljšanje pripora zoper obdolženega P. K. neogibno potrebno, tako z vidika zagotavljanja nemotenega poteka kazenskega postopka, kakor tudi zaradi preprečitve ponavljanja kaznivih dejanj in zagotavljanja varnosti ljudi. Obdolženčev beg iz zapora v Avstriji in okoliščina, da v naši državi nima urejenega prebivališča, kažeta, da z milejšim ukrepom, kot je nadaljnjim vzdrževanjem pripornega statusa, ni mogoče doseči, da bo obdolženi sodišču dosegljiv za izvedbo kazenskega postopka. Podaljšanje pripora je neogibno potrebno tudi zaradi zagotavljanja varnosti morebitnih oškodovancev. Okoliščine, v katerih naj bi storil očitana mu kazniva dejanja, eno tudi z elementi nasilja, ter način izvršitve le teh, po predhodnem skrbnem načrtovanju, kažejo na tako visoko stopnjo ponovitvene nevarnosti, da je ni mogoče preprečiti s katerim od milejših ukrepov. Podano pa je tudi sorazmerje med uporabljenim omejitvenim ukrepom in posegom v obdolženčevo pravico do osebne svobode.

10. Iz navedb preiskovalne sodnice, kakor tudi predloga višje državne tožilke izhaja, da v preiskavi do sedaj ni bilo mogoče zaslišati treh prič, ki se nahajajo v tujini ter nekaterih prič, ki živijo v Sloveniji, pri čemer nemoten potek preiskave ovira trenutno stanje epidemije Covid-19. Iz podatkov spisa je razvidno, da je preiskovalna sodnica spis že vrnila na tožilstvo po končani preiskavi. Pri tem je obrazložila, da zaslišanje treh prič iz tujine v času epidemije ni mogoče, prisilni privedbi dveh prič pa sta bili brezuspešni. Ocenila je, da v preiskavi zbrani dokazi in podatki omogočajo državni tožilki odločitev ali bo vložila obtožbo, kar je tudi namen preiskave, priče, ki jih ni bilo mogoče zaslišati med preiskavo, pa se lahko zasliši tudi na glavni obravnavi. Državna tožilka je spis vrnila preiskovalni sodnici in navedla, da tožilstvo nima dovolj časa za vložitev obtožnice in da vztraja pri že podanem predlogu za podaljšanje pripora, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Pritrdila je preiskovalni sodnici, da je zaradi izrednih razmer, povezanih z virusom Covid-19, malo verjetno, da bi bilo mogoče zaslišati priče, ki se nahajajo v tujini, Vztraja pri zaslišanju prič, ki živijo v Sloveniji, z obrazložitvijo, da bi njihovo zaslišanje lahko prispevalo k zbranemu dokaznemu gradivu. Izpostavila je še, da je potrebno pridobiti mobilne telefone, ki so bili P. K. zaseženi v Avstriji. Glede slednjih je ugotoviti, da je iz odgovora deželnega sodišča v Gradcu razvidno, da sta bila dva telefona uničena, dva pa sta na Okrožno sodišče v Ljubljani prispela že dne 11. 3. 2020. Ob upoštevanju, da je obdolženi v zagovoru pri preiskovalni sodnici storitev kaznivih dejanj priznal in opisal, da je zaradi izrednih razmer razglašenih zaradi virusa Covid-19 izvedba preiskovalnih dejanj bistveno otežena, zlasti preiskovalnih dejanj v postopkih mednarodne pravne pomoči, ter da državna tožilka ne zatrjuje, da bi bilo zaslišanje katere od prič, ki živijo v Sloveniji, bistveno, Vrhovno sodišče pritrjuje preiskovalni sodnici, da je namen preiskave, kot je opredeljen v drugem odstavku 167. člena ZKP, dosežen. Do sedaj zbrani dokazi dajejo zadostno podlago za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali kazenski postopek ustavi, upoštevaje konkretne okoliščine, to je izredne razmere, zaradi katerih je izvedba preiskovalnih dejanj otežena, ni smotrno, da se med preiskavo zbirajo dodatni dokazi. Da bo imelo tožilstvo dovolj časa, da po koncu preiskave prouči relativno obsežen spis in odloči o nadaljevanju kazenskega postopka, je Vrhovno sodišče predlogu višje državne tožilke delno ugodilo in pripor zoper obdolženega P. K. podaljšalo še za en mesec, to je do vključno 10. 5. 2020.