Jedro

Po določbi prvega odstavka 40. člena ZPIZ (1992) je imel pravico do predčasne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil najmanj 35 let pokojninske dobe in 58 let starosti (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe in 53 let starosti (ženska), če mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, redne likvidacije organizacije ali zaradi stečaja nad obratovalnico delodajalca in mu ni bilo možno zagotoviti druge zaposlitve, če mu je delovno razmerje prenehalo iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, če je bil zavarovanec invalid II. ali III.

kategorije invalidnosti ali če je bil v zadnjih 12. mesecih najmanj 12 mesecev prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev odločbe tožene stranke št. P-4.029.353 z dne 22.11.1996 (ta del izreka manjka v izreku sodbe sodišča prve stopnje), in na priznanje pravice do predčasne pokojnine od 1.2.1996 dalje.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, je tožnik vložil revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je dogovor o zaposlitvi nadomestil pogodbo o zaposlitvi, da gre za majhno organizacijo, v kateri sistemizacija delovnih mest ni potrebna, da družba ni zmogla izplačevati še ene plače, ker je imela majhen dobiček in da so določbe zakona o postopkih v zvezi s trajno presežnimi delavci tolmačene preveč togo. Upoštevati je treba tudi samo odpoved delovnega razmerja, saj je ta postala dokončna in pravnomočna. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku oziroma da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč.

Ker je revizija revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka samo formalno zatrjevala, ne da bi ga vsebinsko tudi opredelila, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tem delu ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi, kar je moralo prizkušati po uradni dolžnosti, ker revizija v tem delu ni obrazložena, saj je sodišče odločilo skladno z določbami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ (1992) - Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.).

Po določbi prvega odstavka 40. člena ZPIZ (1992) je imel pravico do predčasne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil najmanj 35 let pokojninske dobe in 58 let starosti (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe in 53 let starosti (ženska), če mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, redne likvidacije organizacije ali zaradi stečaja nad obratovalnico delodajalca in mu ni bilo možno zagotoviti druge zaposlitve, če mu je delovno razmerje prenehalo iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, če je bil zavarovanec invalid II. ali III. kategorije invalidnosti ali če je bil v zadnjih 12. mesecih najmanj 12 mesecev prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve.

V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik izpolnjuje prva dva pogoja za priznanje pravice do predčasne pokojnine, da pa mu delovno razmerje ni prenehalo iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih. Ker gre za dejansko ugotovitev, jo mora upoštevati tudi revizijsko sodišče, zato je lahko zaključilo samo, da ob takem dejanskem stanju nižji sodišči nista zmotno uporabili materialnega prava. Zato tudi revizijsko sodišče reviziji ni moglo ugoditi.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.