Jedro

Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni datumsko konkretizira1a 9 obravnav, ki jih je pri svoji odločitvi upoštevala in tudi ni obrazložila, zakaj je upoštevala (le) 9 obravnav in ne vse priglašene obravnave, ki so bile v, s strani tožnika vrnjeni napotnici, natančno datumsko opredeljene. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi ni navedla tar. št. ZOdvT, ki jo je pri svoji odločitvi, da tožniku za 9 opravljenih obravnav kot nagrada za narok za vsak dan glavne obravnave pripada 140 EUR, upoštevala, zato ni mogoče preizkusiti, ali je tožniku pripadajoče stroške za narok za vsak dan glavne obravnave odmerila pravilno (ali ne). Tožena stranka se v izpodbijanem sklepu tudi ni opredelila do priglašene nagrade po tar. št. 4400 z dodatkom po tar. št. 4401 ZOdvT za vložene (navedene) pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, kot tudi ne za dne 2. 4. 2014 opravljeno dejanje v zvezi s postopkom z rednimi pravnimi sredstvi (po tar. št. 4402 ZOdvT).

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 2576/2011 z dne 8. 8. 2014 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da se odvetniku A.A. - sedaj tožniku, priznajo nagrada v višini 1.565,00 EUR ter materialni stroški v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV, kar skupaj znaša 1.933,70 EUR, kar zahteva več, pa se zavrne. V svoji obrazložitvi navaja, da je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2576/2011 z dne 26. 10. 2011 upravičencu dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I Kpr 43048/2011 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks in mu je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen tožnik. Tožnik je dne 9. 5. 2014 vrnil originalno in popolno napotnico in predlagal, da se mu za opravljeno delo priznajo nagrada po priglašenih postavkah ter materialni stroški, oboje povečano za 22 % DDV. Tožnikovemu predlogu o odmeri nagrade ni bilo ugodeno v celoti. Tožnik je v predmetnem postopku opravljal storitve v okviru brezplačne pravne pomoči, zato je upravičen do nagrad dodeljenega odvetnika, ki so v odvetniški tarifi Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) opredeljene pod posebnim razdelkom in ne do nagrad izbranega odvetnika, kot je to priglasil tožnik. Upoštevano je bilo, da je bila obdolžencu odvzeta prostost, zato tožniku pripada nagrada z dodatkom. Tako je bilo treba priznati osnovno nagrado po tar. št. 4101 ZOdvT v višini 110,00 EUR, nagrado za udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih po tar. št. 4103 ZOdvT v višini 90,00 EUR, nagrado za postopek po tar. št. 4321 ZOdvT v višini 105,00 EUR ter nagrado za narok za vsak dan glavne obravnave v višini 140,00 EUR, kot izhaja iz sodbe je bilo devet obravnav (torej 140,00 x 9), kar znaša 1.260,00 EUR, tako da višina priznane nagrade znaša 1.565,00 EUR. Priznati pa mu je bilo tudi materialne stroške v višini 20,00 EUR v skladu s tarifo 6002 ZOdvT in na priznani znesek nagrade ter materialnih stroškov priznati še 22 % DDV, tako da skupna nagrada znaša 1.933,70 EUR.

Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka v izpodbijanem sklepu pretežno mero priglašenih nagrad ni upoštevala in se do njih ni konkretno opredelila, čeprav so bile vse nagrade v napotnici navedene in natančno specificirane. Navaja, da je bil prosilec celotni predkazenski in kazenski postopek v priporu, zato je pri odmeri nagrade za opravljena dejanja potrebno upoštevati nagrade z dodatkom. Tožena stranka tožniku ni priznala nagrade 4200 z dodatkom v znesku 90,00 EUR, ki se nanaša na predhodni postopek, in sicer je bil prosilec v okviru predkazenskega postopka na Okrožnem sodišču v Ljubljani 9. 11. 2000 zaslišan, na zaslišanju pa je bil prisoten tudi tožnik. V kazenskem postopku, kjer je tožnik zagovarjal prosilca, je bil dne 4. 3. 2013 opravljen predobravnalni narok in 10 glavnih obravnav na dan, kot to tudi navaja. Ob upoštevanju nagrade 4322 z dodatkom tar. št. 4323 ZOdvT za vsak dan glavne obravnave tožniku pripada 175,00 EUR in ne 140,00 EUR, kot to napačno ugotavlja tožena stranka. Podatek, ki naj bi izhajal iz sodbe, da je bilo v predmetnem kazenskem postopku opravljenih 9 narokov, je napačen. Tožnik razpolaga z 11 zapisniki Okrožnega sodišča v Ljubljani, med katerimi je zapisnik predobravnalnega naroka z dne 4. 3. 2011 in ostalih 10 narokov, ki so bili opravljeni v okviru glavne obravnave. Tožena stranka 9 obravnav, ki izhajajo iz sodbe, ni datumsko konkretizirala, zato tožnik citira vse naroke, na katerih je bil prisoten on ali njegov substitut. Tožena stranka pri odmeri nagrade tudi ni upoštevala nagrade 4400 z dodatkom po tar. št. 4401 ZOdvT v znesku 175,00 EUR za 7 (opredeljenih) pritožb zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani. Tožnik je vložil tudi pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 43048/2011 z dne 22. 11. 2013 in dopolnitev pritožbe z dne 12. 12. 2013, zaradi česar je upravičen do dodatne nagrade 4400 z dodatkom po tar. št. 4401 ZOdvT v znesku 175,00 EUR. Tožnik je tako v okviru zastopanja prosilca vložil 8 rednih pravnih sredstev, kar v skladu s tar. št. 4401 ZOdvT znaša 8 x 175,00 EUR. Tožnik se je okviru sojenja na drugi stopnji (obravnavanja pritožbe) dne 2. 4. 2014 udeležil tudi seje senata Višjega sodišča v Ljubljani in na njej predstavil vsebino pritožbe, zaradi česar je upravičen tudi do nagrade 4402 z dodatkom v višini 175,00 EUR za narok z dne 2. 4. 2014 v postopku z rednimi pravnimi sredstvi. Tudi te mu tožena stranka neutemeljeno ni priznala oziroma o njej sploh ni odločila. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani odpravi in zadevo vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri odločitvi in razlogih, kot izhajajo iz obrazloženega sklepa o odmeri nagrade in stroškov odvetnika z dne 8. 8. 2014. Ne glede na to pa ugotavlja, da je tožba vložena prepozno. Izpodbijani sklep je bil izdan 8. 8. 2014 in tožniku odpravljen dne 19. 8. 2014, osebno vročen pa mu je bil dne 20. 8. 2014. Ker je tožbo v upravnem sporu treba vložiti v 30. dneh od vročitve upravnega akta, se je rok za vložitev tožbe iztekel z dnem 19. 9. 2014. Zato sodišču predlaga, da tožbo tožnika, skladno z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kot prepozno zavrže. Za primer, da bi sodišče štelo, da je tožba vložena pravočasno, pa tožena stranka pojasnjuje, da je tožba deloma utemeljena, in sicer je utemeljena v delu, ki se nanaša na obračun nagrade za dne 4. 3. 2013 opravljen predobravnalni narok, za narok za glavno obravnavo dne 12. 6. 2013, za obračun nagrade z dodatkom po tar. št. 4323 ZOdvT, za nagrado po tar. št. 4402 z dodatkom po tar. št. 4403, v ostalem pa tožba ni utemeljena. Sodišču predlaga, da tožbo tožnika kot prepozno zavrže oziroma kot neutemeljeno zavrne.

Tožnik v pripravljalni vlogi poudarja, da je za ves čas zagovarjanja prosilca upravičen do nagrade z dodatkom, ker je bila prosilcu ves čas postopka odvzeta prostost. Tožnik je ves čas postopka zagovarjal prosilca in se z njim udeležil vseh narokov za glavno obravnavo. Skladno z ZOdvT je upravičen do nagrade za vsako posamezno dejanje v postopku. V kazenskem postopku je bil na prvi stopnji opravljen en predobravnavni narok in 10 narokov za glavno obravnavo. Tožnik je tako upravičen do nagrade za vsak posamezen narok. Izbiranje le nekaterih narokov, glede katerih naj bi bil tožnik upravičen do nagrade, je brez podlage. Tožnik je za prosilca vložil tudi nemalo pravnih sredstev, in sicer pritožbo zoper sklep o preiskavi, nekaj pritožb zoper sklep o priporu in ugovor zoper obtožnico. Zanj je vložil tudi pritožbo zoper sodbo v glavnem postopku in pristopil na sejo pritožbenega senata, kjer je pritožbo tudi ustno predstavil. Vsa opravila je podrobno specificiral in so razvidna tudi iz kazenskega spisa. Tožena stranka tožniku priznava le nekatere nagrade, do drugih priglašenih nagrad pa se ne opredeli in jim tudi konkretizirano ne oporeka. Sodišču zato predlaga, da njegovemu tožbenemu zahtevku ugodi v celoti.

Tožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožba tožnika, glede na podatke v spisu, pravočasna. V upravnem spisu je namreč tudi vročilnica, iz katere izhaja, da je bil tožniku izpodbijani sklep vročen 20. 8. 2014. Po določbi prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30. dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Tožnik je tožbo zoper izpodbijani sklep vložil dne 19. 9. 2014 priporočeno po pošti, kar je pravočasno. Sodišče zato tožbe ni zavrglo, temveč jo je vsebinsko obravnavalo.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik zastopal upravičenca v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Kpr 43048/2011 in sicer na glavni obravnavi, opravljeni na več narokih. Tudi ni sporno, da tožniku za zastopanje upravičenca na glavni obravnavi, opravljeni na več narokih, pripadajo stroški zastopanja za narok za vsak dan glavne obravnave. Sporno pa je število opravljenih narokov v navedeni kazenski zadevi in posledično s tem povezanih stroškov tožnikovega zastopanja upravičenca na glavni obravnavi, kot tudi višina stroškov (175 EUR ali 140 EUR), ki tožniku za vsak opravljeni narok pripada. Prav tako je sporno, ali tožniku v navedeni kazenski zadevi pripadajo stroški zastopanja za druga, v postopku opravljena dejanja, in sicer za dejanje opravljeno v okviru predkazenskega postopka in za opravljena dejanja v zvezi s postopkom z rednimi pravnimi sredstvi.

Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da se tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni opredelila do priglašene nagrade za dne 9. 11. 2011 opravljeno dejanje v okviru predkazenskega postopka. Tožnik ima tudi prav, ko v tožbi navaja, da tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni datumsko konkretizira1a 9 obravnav, ki jih je pri svoji odločitvi upoštevala in tudi ni obrazložila, zakaj je upoštevala (le) 9 obravnav, kot izhajajo iz sodbe in ne vse priglašene obravnave (tudi dne 4. 3. 2013 opravljen predobravnavni narok in 10 priglašenih narokov za glavno obravnavo), ki so bile v, s strani tožnika vrnjeni napotnici, natančno datumsko opredeljene. Sodišče ugotavlja tudi, da tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi ni navedla tar. št. ZOdvT, ki jo je pri svoji odločitvi, da tožniku za 9 opravljenih obravnav kot nagrada za narok za vsak dan glavne obravnave pripada 140 EUR, upoštevala, zato ni mogoče preizkusiti, ali je tožniku pripadajoče stroške za narok za vsak dan glavne obravnave odmerila pravilno (ali ne).

Sodišče dalje pritrjuje tožniku, da se tožena stranka v izpodbijanem sklepu tudi ni opredelila do priglašene nagrade po tar. št. 4400 z dodatkom po tar. št. 4401 ZOdvT za vložene (navedene) pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, kot tudi ne za dne 2. 4. 2014 opravljeno dejanje v zvezi s postopkom z rednimi pravnimi sredstvi (po tar. št. 4402 ZOdvT) .

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sicer dodatno pojasnjuje svojo odločitev, vendar pa odgovor na tožbo ni sestavni del izpodbijanega sklepa, zato to naknadno pojasnjevanje ne odpravlja pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da dejansko stanje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo popolno ugotovljeno, hkrati pa je sklep pomanjkljiv do te mere, da se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Zato je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka navedene pomanjkljivosti o tožnikovem zahtevku odpraviti in se natančno opredeliti o tem, do katerih stroškov je tožnik upravičen in na podlagi katere tar. št. ZOdvT, kot tudi, kateri stroški tožniku ne pripadajo in zakaj ne.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, tožnik pa je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka, je sodišče prisodilo tudi, da mu mora tožena stranka, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Pravilnik). Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožniku prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.