Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Psp 264/2017

ECLI:SI:VDSS:2017:PSP.264.2017 Oddelek za socialne spore

začasna nezmožnost za delo bolniški stalež bolezen
Višje delovno in socialno sodišče
5. oktober 2017
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tudi po stališču pritožbenega sodišča izvedeni dokazi, zlasti pa izpoved osebne zdravnice, predstavljajo dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je bil tožnik v vtoževanem obdobju zmožen za delo v polovičnem delovnem času, zato jih je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 12. 5. 2016 in št. ... z dne 15. 6. 2016, ugotovitev začasne nezmožnosti za delo 8 ur dnevno zaradi bolezni od 13. 5. 2016 do 30. 6. 2016 ter povrnitev stroškov postopka. Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, oziroma podredno razveljavitev in novo sojenje ter priglasitvijo stroškov.

Sodišče ni pridobilo sodno izvedenskega mnenja, temveč je razsodilo na podlagi listin v spisu in izpovedi osebne zdravnice, ki se zaradi časovne oddaljenosti in velikega števila pacientov ni mogla spomniti vseh podrobnosti. Zavrnitev postavitve izvedenca je sodišče sicer obrazložilo, vendar so razlogi nesprejemljivi. Če se niti tožnik niti zaslišana osebna zdravnica ne spomnita podrobnosti, to ne pomeni, da postavitev izvedenca ni utemeljena. Tožnik je jasno izpovedal, da zaradi zdravstvenih težav ni mogel delati niti 4 ure dnevno. Odločitev toženca bi sodišče moralo preveriti z izvedencem. Takšna je tudi domača in evropska sodna praksa.

Sodba temelji na izpodbijanih odločbah, ki so jih izdali zdravniki, ki so zaposleni pri tožencu in niso neodvisni izvedenci, na imenovanje katerih bi lahko vplival. Iz odločb ne izhaja, da je bil imenovani zdravnik ali član zdravstvene komisije s področja ortopedije ali psihiatrije, tega ni preverjalo niti sodišče. V spornem obdobju ni bil zmožen za delo niti v 4-urnem delovnem času. Prav zato se je zoper odločbo imenovanega zdravnika tudi pritožil. Ker je od tedaj preteklo leto dni, se sodišče pri zavrnitvi zahtevka ne more sklicevati na to, da se na zaslišanju ni mogel točno spomniti takratnega zdravstvenega stanja. Tudi invalidski postopek, ki se je začel v letu 2015 in še ni končan, kaže, da ima hujše zdravstvene težave. V spornem obdobju je bil nezmožen za opravljanje kakršnega koli dela.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev sodbe. Osebna zdravnica je izpovedovala na podlagi zapisov v zdravstvenem kartonu, ko je neposredno spremljala tožnikovo zdravstveno stanje. Tožniku bolniškega staleža ni priporočal niti kateri od specialistov. Postavitev izvedenca je bila utemeljeno zavrnjena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do v pritožbi smiselno zatrjevane kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

K zatrjevani bistveni kršitvi postopka

6. Dokazni predlog s pridobitvijo sodno izvedenskega mnenja je utemeljeno zavrnjen. Sodišče je imelo za to sprejemljive in ustavo dopustne razloge. Pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni neomejena. Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva. Razlogi za zavrnitev dokaznega predloga morajo biti razvidni iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (2. odstavek 287. člena ZPP) ali iz obrazložitve končne sodne odločbe.

V dokaznem sklepu, sprejetem na naroku za glavno obravnavo 10. 4. 2017,2 je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je dejansko stanje z izvedenimi dokazi dovolj razčiščeno. Dodatno je zavrnitev postavitve izvedenca utemeljilo v izpodbijani sodbi.3 Za postavitev sodnega izvedenca, zlasti ob pomanjkanju medicinske dokumentacije iz spornega obdobja, ne zadoščajo le tožnikove navedbe ali prepričanje, da v spornem obdobju ni bil zmožen za delo niti v polovičnem delovnem času. Sam je celo izrecno izpovedal, da se ne spomni, ali je bil v obravnavanem obdobju zmožen za delo v polovičnem delovnem času ali ne. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bilo dejansko stanje glede tožnikove delazmožnosti v spornem obdobju z zaslišanjem tedanje osebne zdravnice kot izvedene priče, ki je na temelju zapisov v zdravstvenem kartonu prepričljivo izpovedala, kakšno je bilo v obravnavnem obdobju zdravstveno stanje, popolno in pravilno razčiščeno in zato dokazni predlog s postavitvijo sodnega izvedenca utemeljeno zavrnjen.

Imenovani zdravnik niti zdravstvena komisija, ki sta po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)4 med drugim pristojna odločati o bolniškem staležu v trajanju nad 30 dni, nista izvedenska organa toženca5 niti ne podajata mnenj o delazmožnosti, kot na primer invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. O utemeljenosti ali neutemeljenosti bolniškega staleža nad 30 dni na prvi in drugi stopnji odločata po pravilih upravnega postopka z upravno odločbo, katere pravilnost in zakonitost se presoja v socialnem sporu. Katere dokaze bo za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih posamičnih upravnih aktov izvedlo, odloča sodišče, ob upoštevanju predhodno obrazloženih ustavno dopustnih in sprejemljivih razlogov za zavrnitev posameznega dokaznega predloga. Izvedeni dokazi so med sabo enakovredni in o njih presoja sodišče prosto po pravilu iz 8. člena ZPP. Pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca, je bila v tem konkretnem sodno socialnem sporu preverjena z drugimi izvedenimi dokazi, ne da bi bilo potrebno pridobiti še sodno izvedensko mnenje. Pavšalno pritožnikovo sklicevanje na domačo in evropsko sodno prakso, po kateri naj bi se odločitev v predsodnem upravnem postopku preverjala samo z neodvisnim sodnim izvedencem, iz navedenih razlogov ne more biti uspešno.

Predmet spora in materialno pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve

7. V obravnavani zadevi gre za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov, da je bil tožnik v obdobju od 13. 5. 2016 do 30. 6. 2016 nezmožen za delo v polovičnem delovnem času 4 ure dnevno zaradi bolezni. Tudi pred in po spornem obdobju je bil tožniku bolniški stalež odobren za polovičen delovni čas. Gre torej za spor o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni še za preostale štiri ure do polnega delovnega časa.

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v ZZVZZ in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ)6. Po 2. odstavku 81. člena ZZVZZ imenovani zdravnik odloča o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni, odločitev o pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika pa je v pristojnosti zdravstvene komisije (82. člen ZZVZZ). Po 232. členu POZZ zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija opredeli začasno zadržanost od dela z datumom njenega začetka in zaključka (1. odstavek 233. člena POZZ).

Zavarovanec je začasno nezmožen za delo takrat, ko zaradi zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, ki ga opravlja, ugotavlja pa se na podlagi medicinske dokumentacije, ki objektivno izkazuje njegovo stanje oziroma delovno zmožnost. Zgolj na podlagi zavarovančevega subjektivnega odnosa do zdravstvenega stanja in delazmožnosti ter brez relevantne medicinske dokumentacije, iz katere bi nezmožnost za delo objektivno izhajala, bolniškega staleža ni mogoče priznati.

Dejanske okoliščine obravnavanega primera

9. Sodišče prve stopnje je v zvezi z vprašanjem, ali je bil tožnik kot direktor in družbenik zasebne družbe v spornem obdobju nezmožen za pisarniško fasaderska dela za poln delovni čas, med drugim zaslišalo tožnika in izvedeno pričo, takratno osebno zdravnico. Ob tožnikovi izpovedi, da se za sporno obdobje ne spomni, ali je delo lahko opravljal v polovičnem delovnem času ali ne, da pa se je zdravstveno stanje ves čas poslabševalo, je sprejelo izpoved osebne zdravnice, ki je podaljšanje bolniškega staleža za en mesec predlagala le za polovični, ne pa polni delovni čas. Na podlagi zapisov v zdravstvenem kartonu je pojasnila, da se je tožnik oglasil 11. 5. 2016 z izvidom ultrazvoka vratnih žil. Boleli so ga vrat, noge in hrbtenica, zato je predlagala podaljšanje polovičnega bolniškega staleža. Nato je bil v ambulanti šele 11. 7. 2016, prav tako zaradi podaljšanja staleža. Da se osebna zdravnica zaradi časovne oddaljenosti in velikega števila pacientov ni bi mogla spomniti podrobnosti, iz njenega zaslišanja ne izhaja. Izrecno je izpovedala, da drugih zapisov v zdravstvenem kartonu od 13. 5. do 30. 6. 2016 ni, da pa bi bilo, če bi bile takrat kakšne posebnosti, to zabeleženo. Dejstvo, da izvedena priča zaradi spremembe zaposlitve več ni tožnikova osebna zdravnica, ne vpliva na prepričljivost njene izpovedi.

Izpoved osebne zdravnice je torej podana na podlagi zapisov v zdravstvenem kartonu. Skladna je s predlogom za podaljšanje bolniškega staleža7, iz katerega med drugim izhaja, da ima tožnik bolečine v vratu, križu in nogah, da MR in EMG izključujeta radikularno okvaro, da ortoped svetuje fizikalno terapijo, operativno zdravljenje pa ni indicirano, in da psihiatrinja svetuje invalidsko oceno. Oprta je na razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, torej izvide ultrazvoka vratnih arterij z dne 4. 3. 2016, MR z dne 26. 1. 2016, psihiatra z dne 9. 1. 2015 in ortopeda z dne 3. 11. 2015. Druge medicinske dokumentacije iz časa spornega obdobja, tožnik ni predložil, prav tako se v tem obdobju ni oglasil pri osebni zdravnici. Ob pomanjkanju medicinske dokumentacije iz relevantnega obdobja, je izpodbijana dokončna odločba pravilno utemeljena s funkcionalnim statusom, kot ga je zdravstvena komisija ugotovila pri osebnem pregledu. Drugačnih zaključkov sodišča prve stopnje niso narekovali niti zapisniki o zaslišanju tožnika in osebne zdravnice v socialnem sporu zaradi priznanja pravic iz invalidskega postopka.8 Odločitev pritožbenega sodišča

10. Tudi po stališču pritožbenega sodišča izvedeni dokazi, zlasti pa izpoved osebne zdravnice, predstavljajo dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je bil tožnik v vtoževanem obdobju zmožen za delo v polovičnem delovnem času, zato jih je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka. Dejansko stanje je torej z izvedenimi dokazi popolno in pravilno razčiščeno, zato je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni za poln delovni čas v spornem obdobju, utemeljeno zavrnjen.

11. Iz istih pravnih in dejanskih razlogov je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

12. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo na temelju 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP potrebno hkrati odločiti, da tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

1 ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Zapisnik z naroka na listovni številki 25 - 26 sodnega spisa. 3 18. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 4 Ur. l. RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 5 Up-53/96 z dne 24. 4. 1997. 6 Ur. l. RS, št. 30/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 7 Predlog z dne 11. 5. 2015 v upravnem spisu toženca. 8 Zapisnika z naroka z dne 5. 5. 2016 in z dne 21. 6. 2916 v socialnem sporu, opr. št. IV Ps 1175/2015 na prilogah C/1 in C/2 sodnega spisa.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia