Jedro

Soglasje staršev (ali, kot v obravnavanem primeru, celo predlog matere, da se otrok namesti v zavod) centra za socialno delo ne odvezuje obveznosti, da v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe ugotovi obstoj pogojev, ki jih za določitev ukrepa določa zakon, tj. posebej kvalificirano osebnostno ali vedenjsko motenost otroka.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se Odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 9. 10. 2006 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Center za socialno delo A. odločil: 1. da se mld. A.A., roj. ..., z dnem 14. 9. 2006 namesti v Mladinski dom ... v A.; 2. da je tožeča stranka (mati otroka) namestitev otroka v zavod dolžna dovoliti in omogočiti in 3. da se z dnem namestitve odobri plačilo stroškov zavodske oskrbe. Odločitev utemeljuje s predlogom tožeče stranke za namestitev otroka v navedeni zavod zaradi zagotovitve normalnih bivalnih pogojev in lažjega prihoda v šolo. V postopku je bilo ugotovljeno, da sta se mati in sin znašla v zelo slabih bivalnih razmerah, vlažni razpadajoči hiši v B., mladoletnik pa vsak dan za pot v šolo in nazaj porabi več kot dve uri. Poleg navedenega sprejeto odločitev narekuje mladoletnikova potreba po družbi vrstnikov in po postavljanju meja in odgovornosti do dela in življenja, ki mu jih mati ne zna postavljati, kar se ugotavlja iz dela z družino v preteklih letih. V postopku je bilo, skladno z 88. členom Zakona o socialnem varstvu, pridobljeno mnenje strokovne komisije, iz katerega izhaja, da je namestitev otroka v MD ... najprimernejša rešitev in opravljena ustna obravnava, na kateri sta tako tožnica kot sin soglašala z mnenjem strokovne komisije. Prvostopenjski organ na podlagi celotne dokumentacije sledi mnenju strokovne komisije in ugotavlja, da sta bila tako mati kot sin iztrgana iz okolja, v katerem sta živela in se bila prisiljena, po večkratnih selitvah, preseliti v hišo, ki je za bivanje skoraj neprimerna. Deček ima s prihodi in odhodi v šolo težave predvsem zaradi razdalje. Odločitev matere in sina, da se namesti v MD ..., ocenjuje kot preudarno, saj bodo z njo A.A. zagotovljene ugodne stanovanjske razmere, družba vrstnikov, vzgoja v smislu dozorevanja in usposabljanja pri prilagajanju na okolje in življenje nasploh in poskrbljeno za postavljanje jasnih meja in odgovornosti do dela in okolja. Izpodbijano odločitev v pravnem pogledu utemelji s 121. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 15/76 do 16/04, v nadaljevanju ZZZDR), po katerem sme center za socialno delo sam ali v sporazumu s starši oddati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj.

Pritožbeni organ je ob reševanju pritožbe tožeče stranke, z odločbo št. ... z dne 18. 9. 2007 izrek prvostopenjske odločbe v 1. točki spremenil tako, da je dodal besedilo " v soglasju z materjo otroka B.B.", v ostalem pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. V obrazložitvi odločbe se sklicuje na Ustavo, Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, na ZZZDR ter na Zakon o socialnem varstvu, kolikor se nanašajo na koristi otrok in njihovo varstvo ter javna pooblastila centra v tej zvezi. Dopolnitev 1. točke izreka narekuje ugotovitev, da se je mati otroka z namestitvijo strinjala oziroma je to celo predlagala. V zvezi s pritožbenimi ugovori tožnice ugotavlja, da je ugotovitev, po kateri naj tožnica otroku ne bi znala postavljati meja, brez podlage v upravnih spisih, vendar pa v zvezi s tem pojasni, da je s pritožbo mogoče izpodbijati le izrek odločbe in da pritožnik zoper obrazložitev nima učinkovitega pravnega sredstva, zato pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev kot pravilno in skladno z 121. členom ZZZDR.

Tožeča stranka s tožbo na odpravo izpodbijane odločbe opozarja na ugotovitev pritožbenega organa, da iz upravnega spisa ni razvidno, da kot mati otroku A.A. ne bi znala postavljati meja. Dodaja le še, da iz upravnega spisa prav tako ni razvidno, s čim naj bi mati omejevala, onemogočala oziroma bistveno ogrožala otrokov zdrav osebnostni razvoj, kot je to zmotno in posplošeno navedeno v obrazložitvi prvostopne odločbe. Odpravo izpodbijane odločbe pa predlaga tudi zato, ker je Mladinski dom ... institucija, v kateri tam zaposleno osebje obravnava otroke, vključene v skupnost, kot zanemarjene in staršem odvzete, zaradi česar se sin nahaja v stresnih situacijah, ki jim ni kos. S tako situacijo pa niti tožnica, niti sin nista bila seznanjena. Če bi tožnica vedela, da se v domu otroci vzgajajo tako, da bodo čim prej pozabili, da imajo starše, ne bi nikoli predlagala namestitve otroka v ta dom. Zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, prvostopenjskemu organu pa naloži, da je dolžan v najkrajšem roku izdati odločbo o vrnitvi sina v oskrbo tožnice.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravne spise s predlogom, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe o pritožbi.

Tožba je utemeljena.

Po pregledu vseh listin, ki se nahajajo v spisu, sodišče ugotavlja, da v postopku pred izdajo izpodbijanega akta niso bila ugotovljena dejstva, od katerih je odvisna odločitev v stvari. Po določbi 121. člena ZZZDR sme center za socialno delo oddati otroka v zavod le zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj. O tem lahko odloči sam ali v sporazumu s starši. Soglasje staršev (ali kot je to v obravnavanem primeru, celo predlog matere, da se otrok namesti v zavod) centra ne odvezuje obveznosti, da v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe ugotovi obstoj pogojev, ki jih za določitev ukrepa določa zakon - posebej kvalificirano osebnostno ali vedenjsko motenost otroka. Edina ugotovitev centra, ki bi na vedenjsko motenost otroka lahko vsaj posredno nakazovala, je že v pritožbenem postopku sporna ugotovitev, da tožnica otroku meja in odgovornosti do dela in življenja ne zna postavljati. Navedena ugotovitev je, kot izhaja iz obrazložitve pritožbenega organa, tudi po ugotovitvi sodišča brez podlage v podatkih upravnih spisov. Nesporno ugotovljene težke bivalne razmere, na katere se je v svojem predlogu za namestitev otroka v dom sklicevala tožnica, pa same, ne da bi bila hkrati ugotovljena ogroženost zdravega osebnostnega otroka zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ukrepa oddaje otroka v zavod, ne dopuščajo.

Izpodbijana odločba je zaradi navedenega nezakonita. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, dalje ZUS-1) odpravilo in zadevo, skladno s 3. odstavkom istega člena vrnilo Centru za socialno delo A. v ponovni postopek, v katerem bo ugotovitveni postopek ustrezno dopolnil in v zadevi, glede na ugotovljeno dejansko stanje in skladno s stališči te sodbe, ponovno odločil.