Čim sta sprejemnika ponudbe za nakup gozda zakonca skupaj, po presoji Vrhovnega sodišča upravnemu organu oziroma Upravnemu sodišču ni treba ugotavljati, v katero premoženjsko maso sodi zemljišče, na podlagi katerega skupaj uveljavljata prednostno upravičenje za nakup na prodaj danega gozda. Pomembno je le, da je (vsaj) eden izmed njiju zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja.
I.Revizija se zavrne.
II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1.Jedro spora se nanaša na določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev pri nakupu gozda po prvem stavku desetega odstavka 47. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG), in sicer ali zakonca, ki predkupno pravico za nakup gozda uveljavljata skupaj (s skupno izjavo o sprejemu ponudbe) izpolnjujeta pogoje za predkupnega upravičenca po navedeni določbi ZG ne glede na to, v katero premoženjsko maso spada zemljišče, ki meji na gozd, ki se prodaja (torej ali je skupno premoženje zakoncev ali posebno premoženje enega od zakoncev).
2.Na podlagi objavljene ponudbe prodajalcev (prve in druge stranke z interesom) za nakup gozdnega zemljišča parc. št. 1735 k.o. ... so ponudbo sprejeli tožnica ter tretja in četrta stranka z interesom (ki sta zakonca) skupaj ter pri prvostopenjskemu organu pravočasno vložili vlogo za odobritev pravnega posla. Tožničina parcela, na katero ta opira svojo predkupno pravico, ne meji na gozd, ki je predmet zadevnega pravnega posla. Parc. št. 1728 k.o. ..., na katero tretja in četrta stranka z interesom opirata svojo predkupno pravico, pa meji na gozd, ki je predmet tega pravnega posla, pri čemer je zemljiškoknjižna lastnica tega zemljišča četrta stranka z interesom.
3.Upravna enota Radovljica (v nadaljevanju prvostopenjski upravni organ) je z odločbo št. 330-626/2021-7 z dne 30. 9. 2021 odločila, da se odobri pravni posel za promet z gozdnim zemljiščem parc. št. 1735 k.o. ..., ki so ga na podlagi sprejema ponudbe sklenili prva in druga stranka z interesom kot prodajalca ter tretja in četrta stranka z interesom kot kupca; zavrnila pa je zahtevo tožnice za odobritev tega pravnega posla. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tožničino pritožbo zavrnilo. Upravna organa obeh stopenj sta navedla, da se zemljišče parc. št. 1728 k.o. ... šteje za premoženje zakonskega para ne glede na to, da je zemljiškoknjižna lastnica četrta stranka z interesom. Tako sta organa obeh stopenj zaključila, da zakonca skupaj izpolnjujeta pogoje za uveljavljanje predkupne pravice.
4.Tožnica je zoper odločitev upravnega organa vložila tožbo, ki jo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Zavzelo je stališče, da se tudi zakonca, ki predkupno pravico uveljavljata skupaj, štejeta kot lastnik zemljišča, ki meji na gozd ne glede na to, v katero premoženjsko maso to zemljišče sodi, torej ali je skupno premoženje ali posebno premoženje enega od zakoncev.
5.Na predlog tožnice je Vrhovno sodišče s sklepom X DoR 136/2024-6 z dne 26. 3. 2025 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je v tej zadevi Upravno sodišče pravilno uporabilo 47. člen ZG, ki določa vrstni red predkupnih upravičencev?
6.Zoper izpodbijano sodbo je tožnica (v nadaljevanju revidentka) na podlagi navedenega sklepa o dopustitvi revizije vložila revizijo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). V njej predlaga, naj ji Vrhovno sodišče ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi; podrejeno naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
7.Toženka v odgovoru na revizijo zavrača revidentkine navedbe in predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno.
8.Stranke z interesom odgovora na revizijo niso podale.
9.Revidentka je 25. 7. 2025 vložila dopolnitev revizije, ki pa je prepozna, zato je Vrhovno sodišče ni upoštevalo. Rok za vložitev revizije (367. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP) je namreč prekluziven.
10.Revizija ni utemeljena.
Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP). Za presojo utemeljenosti revizije so zato relevantne dejanske ugotovitve upravnih organov in Upravnega sodišča, povezane z dopuščenim pravnim vprašanjem, na katere je Vrhovno sodišče vezano (85. člen ZUS-1).
Revidentka v reviziji v zvezi z dopuščenim vprašanjem navaja, da je Upravno sodišče zmotno uporabilo deseti odstavek 47. člena ZG, saj glede na to, da tretja stranka z interesom, ki je hkrati s četrto stranko z interesom sprejela ponudbo za nakup predmetnega gozdnega zemljišča, ni zemljiškoknjižni niti dejanski solastnik zemljišča, ki meji na gozdno zemljišče, ki se prodaja, zato ta ne spada med predkupne upravičence, navedene v 47. členu ZG. Nasprotno pa sta upravna organa in Upravno sodišče zavzeli stališče, da tretja stranka z interesom spada med predkupne upravičence v smislu desetega odstavka 47. člena ZG, ker je izjavo o sprejemu ponudbe podala hkrati s s svojo zakonsko partnerko četrto stranko z interesom, ki je izključna lastnica zemljišča, ki meji na gozdno zemljišče, ki se prodaja. Meni, da je določba desetega odstavka 47. člena ZG jasna in da ne razširja predkupnih upravičencev tudi na zakonca predkupnega upravičenca, ki ni lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja. Upravno sodišče je tako po mnenju revidentke deseti odstavek 47. člena ZG razlagalo širše in s tem samovoljno ter v nasprotju z namenom zakona razširilo krog predkupnih upravičencev na vse zakonce drugih predkupnih upravičencev. Trdi, da je takšna uporaba te določbe v nasprotju z namenom zakona in sodno prakso (sklicuje se na 17. točko obrazložitve sodbe Upravnega sodišča I U 1079/2021-55 z dne 15. 2. 2023). Upravno sodišče zaradi zmotne uporabe desetega odstavka 47. člena ZG o vprašanju, ali zemljišče, katerega lastnica je četrta stranka z interesom in ki meji na gozd, ki se prodaja, spada v skupno premoženje zakoncev (tretje in četrte stranke z interesom) ni odločalo oziroma je zgolj napačno navedlo, da ne gre za pravno pomembno dejstvo. Revidentka meni, da je vprašanje, v katero pravno sfero spada zemljišče, ki meji na zemljišče, ki se prodaja, pravno zelo relevantno, saj je od odgovora nanj odvisno uveljavljanje predkupne pravice po ZG.
Toženka v odgovoru na revizijo vztraja, da gre pri tem, ali predstavlja zemljišče, na katero sta se zakonca sklicevala pri uveljavljanju predkupne pravice, za skupno premoženje zakoncev ali za posebno premoženje enega izmed zakoncev, za nerelevantna dejstva. V zadevi je namreč po njenem prepričanju ključno, da bo z nakupom gozdnega zemljišča (odplačno razpolaganje v času trajanja zakonske zveze) nedvomno prišlo do ustvarjenega skupnega premoženja zakoncev. Zato meni, da je za tak primer ustrezno tudi, da zakonca sprejem ponudbe uveljavljata skupno (z eno skupno izjavo). Tako je prepričana, da premoženjski režim, ki velja za nepremičnino, na podlagi katere se uveljavlja predkupna pravica, ni pravno pomemben. Ni namreč absolutne povezave med tem, v katero premoženjsko maso sodi zemljišče, na podlagi katere se uveljavlja predkupna pravica in tem, v katero premoženjsko maso bo sodilo zemljišče, ki se kupuje. Za odplačno med trajanjem zakonske zveze pridobljene premoženjske pravice že po zakonu velja domneva, da štejejo za skupno premoženje zakoncev (67. člen Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ). Kar pomeni, da bi tudi uveljavljanje predkupne pravice samo enega od zakoncev v tem primeru lahko vodilo do ustvaritve skupnega premoženja. Skupna izjava o sprejemu ponudbe pa že sama po sebi po mnenju toženke kaže na njun namen, da se ustvari skupno premoženje.
Osrednje vprašanje revizijskega odločanja je, ali je po desetem odstavku 47. člena ZG prednostno pravico pri nakupu gozda mogoče priznati tudi zakoncema, ki sta ponudbo sprejela skupaj (s skupno izjavo), če je zgolj eden od njiju zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja oziroma ali bi moral upravni organ v postopku odobritve takšnega pravnega posla najprej ugotoviti, ali zemljišče, ki je podlaga za uveljavljanje prednostne pravice za nakup gozda oziroma v zvezi s katerim zakonca (sprejemnika ponudbe) uveljavljata predkupno pravico, spada v njuno skupno premoženje.
Iz zakonske ureditve varstva gozdov1 kot naravnega bogastva ter Programa razvoja gozdov v Sloveniji2 in Resolucije o nacionalnem gozdnem programu3 jasno izhaja bistveni namen te ureditve - raba oziroma gospodarjenje z gozdovi in razpolaganje z njimi na način varovanja okolja in naravnih vrednot ter trajnega in optimalnega delovanja gozdov kot ekosistema, ob jasni naravnanosti in spodbujanju lastniške koncentracije gozdnih zemljišč, ki izhaja iz določbe 47. člena ZG, in sicer z ukrepom predkupne pravice države in lokalne skupnosti ter mejašev oziroma lastnikov gozda, ki je najbližji gozdu, ki se prodaja. To je v skladu z določbo 70. člena Ustave RS, ki je namenjena varstvu naravnih bogastev. S tem namenom varstva gozdov pred negospodarnim ravnanjem z njimi je zakonodajalec uredil izvrševanje lastninske pravice na gozdovih in v tem sklopu med drugim predpisal način gospodarjenja z njimi, pa tudi predkupno pravico pri prometu z gozdovi.
Promet z gozdovi je celovito urejen v 47. členu ZG, ki zaradi zagotavljanja trajnega in optimalnega delovanja gozdov v prvem, drugem in tretjem odstavku kot prednostne upravičence pri nakupu gozdov, z določenimi omejitvami, določa Republiko Slovenijo, lokalno skupnost in pravno osebo, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije. V prvem stavku desetega odstavka te določbe pa kot naslednjega predkupnega upravičenca določa lastnika, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja.
Glede na jezikovno razlago določbe prvega stavka desetega odstavka 47. člena ZG je jasno, da gre za prednostne upravičence, ki so lastniki zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja. Pri čemer pa je po presoji Vrhovnega sodišča treba sprejemnika ponudbe v primeru, da ponudbo za nakup gozdnega zemljišča sprejmeta zakonca skupaj (z eno izjavo), ob upoštevanju 67. člena DZ ter prej navedenega namena ZG, ki kot rečeno spodbuja lastniško koncentracijo gozdnih zemljišč in ob tem, da sta podala eno vlogo, obravnavati skupaj oziroma ju šteti kot eno stranko, ki je sprejela ponudbo in uveljavljala prednostno upravičenje (v nedoločenih deležih) ter nato sklenila kupoprodajno pogodbo, ne glede na to, da je (zemljiškoknjižni) lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja, le eden od zakoncev - sprejemnikov ponudbe. V opisanem primeru torej za priznanje predkupne pravice zadošča, da le eden izmed zakoncev, ki sta ponudbo za nakup gozda sprejela skupaj in s tem še dodatno izrazila voljo za uveljavitev zakonitega premoženjskega režima med njima, izpolnjuje pogoje po prvem stavku desetega odstavka 47. člena ZG.
Navedeno stališče sledi jasnemu namenu ZG, ki je v tem, da imajo prednost pri pridobivanju gozdnih zemljišč v lastnino mejaši, s čimer se zagotavlja koncentracija gozdnih zemljišč, ki jo zasleduje zakonska ureditev, ob hkratnem upoštevanju zakonitega premoženjskega režima skupnega premoženja zakoncev po 67. členu DZ. Kolikor je eden od sprejemnikov ponudbe - zakoncev, zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja, se z nakupom tako zaokroža oziroma koncentrira lastništvo, s čimer je, izhajajoč iz namena ZG, izpolnjen pogoj predkupnega upravičenca po prvem stavku desetega odstavka 47. člena ZG. Revidentka se v reviziji sicer sklicuje na namen zakona, vendar ne pojasni, zakaj bi v opisanem primeru prišlo do njegovega obida.
Med strankami ni sporno, da je naprodaj dano zemljišče parc. št. 1735 k.o. ... gozdno zemljišče. Prav tako ni spora o tem, da je četrta stranka z interesom zemljiškoknjižna lastnica sosednjega zemljišča parc. št. 1728 k.o. ..., na podlagi katerega je skupaj z zakoncem (tretjo stranko z interesom) uveljavljala prednostno upravičenje za nakup navedenega gozdnega zemljišča parc. št. 1735 k.o. .... Sporno ni niti, da tretja stranka z interesom (zakonec četrte stranke z interesom) ni zemljiškoknjižni lastnik zemljišča parc. št. 1728 k.o. ... ter da revidentka ni lastnica zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja.
Ob takšnem nespornem dejanskem stanju, ugotovljenem pred upravnima organoma obeh stopenj in pred Upravnim sodiščem, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, ter ob prej navedenem stališču Vrhovnega sodišča, je odločitev Upravnega sodišča, ki je zavrnilo revidentkino tožbo, pravilna.
Odgovor na revizijsko vprašanje je torej pozitiven - Upravno sodišče je v tej zadevi pravilno uporabilo določbo 47. člena ZG, ki določa vrstni red predkupnih upravičencev. Čim sta torej sprejemnika ponudbe za nakup gozda zakonca skupaj, po presoji Vrhovnega sodišča upravnemu organu oziroma Upravnemu sodišču ni treba ugotavljati, v katero premoženjsko maso sodi zemljišče, na podlagi katerega skupaj uveljavljata prednostno upravičenje za nakup na prodaj danega gozda. Pomembno je le, da je (vsaj) eden izmed njiju zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja.
Glede na obrazloženo in ker ostale revizijske navedbe ne morejo vplivati na odločitev o dopuščeni reviziji, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (92. člen ZUS-1).
Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.
-------------------------------
1Glej: prvi odstavek 1. člena, 5. točka 3. člena, prvi odstavek 5. člena ter prvi in drugi odstavek 6. člena ZG.
2Glej: poglavje I Programa razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96).
3Glej: poglavje I Resolucije o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).
4Tako tudi: sodba Vrhovnega sodišča X Ips 39/2023 z dne 12. 11. 2025, točka 15 obrazložitve.
5S tem v zvezi glej tudi: sodbi Vrhovnega sodišča, X Ips 115/2020 z dne 13. 6. 2022, točka 10 obrazložitve in X Ips 39/2023 z dne 12. 11. 2025, točka 16 obrazložitve.
6Po tej določbi skupno premoženje zakoncev predstavljajo vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev.
7Skladno z enajstim odstavkom 47. člena ZG se za postopke in roke prodaje gozdov ter za uveljavljanje prednostne pravice smiselno uporabljajo določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), če ni s tem zakonom določeno drugače. Tretji odstavek 21. člena ZKZ določa, da je pravni posel sklenjen, ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote.
8Glej: 65. člen DZ, po katerem za zakonca velja zakoniti premoženjski režim, razen če se o vsebini premoženjskega režima dogovorita s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
9Glej: točki 17 in 18 obrazložitve te sodbe.