Jedro

Za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja po določbi drugega odstavka 43. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) morajo biti kumulativno izpolnjene tri predpostavke in sicer dobra vera, lastniška posest in potek časa, pod nadaljnjim pogojem, da gre za stvar, na kateri se lahko pridobi lastninska pravica in da obstaja sposobnost subjekta, da pridobi lastninsko pravico.

ZTLR po pravilih gradnje na tujem svetu po določbi 25. člena dopušča pridobitev lastninske pravice na zemljišču tudi nedobrovernemu graditelju, torej graditelju, ki ve, da gradi na tujem zemljišču.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje pod točko I izreka zavrnilo primarni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 294/8, k.o. P izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. V točki II izreka je nadalje zavrnilo sekundarni zahtevek tožeče stranke, da je na nepremičnini parc. št. 294/8, k.o. P pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem. V točki III izreka je ugodilo terciarnemu zahtevku in razsodilo, da je tožeča stranka na podlagi gradnje na tujem svetu (25. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - v nadaljevanju ZTLR) pridobila lastninsko pravico na nepremičnini (na prizidku pošte s pripadajočim stavbnim in funkcionalnim zemljiščem), ki je v priloženem elaboratu označena z rezerviranima parc. št. 294/14 k.o. P in 294/13 k.o. P. V odločbi o pravdnih stroških (točka IV izreka) je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbijata obe pravdni stranki. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper zavrnilni del prvostopne sodbe (točka I in II izreka) ter zoper odločbo o pravdnih stroških (točka IV izreka). Tožena stranka vlaga pritožbo zoper obsodilni del prvostopne sodbe (točka III izreka) ter zoper odločbo o pravdnih stroških (točka IV izreka).

3. Tožeča stranka zavrnilni del prvostopne sodbe izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo primarni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. V tej smeri je prvostopno sodišče napačno razlagalo pogodbo z dne 16. 2. 1996, ker iz zapisa navedene pogodbe izhaja, da sta se pogodbeni (pravdni) stranki dogovorili za prenos lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 294/8, k.o. P na tožečo stranko. Zmotna je presoja prvostopnega sodišča, da navedena pogodba predstavlja le dogovor med pogodbenima strankama o plačilu odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe dela nepremičnine parc. št. 294/8, k.o. P, na katerem je bil zgrajen prizidek pošte. Da je bila prava volja pogodbenih strank prenos oziroma pridobitev lastninske pravice na navedeni nepremičnini za tožečo stranko, bi povedala tudi priča J.S. (svetovalec poslovodstva tožeče stranke), katerega pa prvostopno sodišče ni zaslišalo. Izpovedbe prič A.V., V.Z. in P.H. pa je prvostopno sodišče zmotno ocenilo.

Prvostopno sodišče je po pritožbi tožeče stranke tudi zmotno zavrnilo sekundarni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Zmotna je presoja prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ni bila dobroverni posestnik nepremičnine parc. št. 294/8, k.o. P. Nasprotno, tožeča stranka je bila dobroveren lastniški posestnik, ker je sporno nepremičnino pridobila na podlagi že navedene pogodbe med pravdnima strankama z meseca februarja 1996. Tožeča stranka je na sporni nepremičnini tako pridobila posest v sklopu pravno poslovne pridobitve stvari, ki pa v zemljiški knjigi ni bila realizirana. Sicer pa je tožeča stranka sporno nepremičnino hasnovala že pred sklenitvijo navedene pogodbe, saj so ji bila za gradnjo prizidka pošte že pred sklenitvijo navedene pogodbe po upravnih organih izdana dovoljenja za gradnjo. Zraven tega je tožeča stranka na sporni nepremičnini pridobila lastninsko pravico tudi na podlagi gradnje na tujem svetu po določbi 24. člena ZTLR, ker je sporni prizidek zgradila na zemljišču za katerega ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je v lasti tožeče stranke, tožeča stranka pa se gradnji ni uprla.

Nepravilna je tudi odločitev prvostopnega sodišča, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške, ker je tožeča stranka v pravdi v pretežnem delu uspela in bi zato tožena stranka morala tožeči stranki povrniti pravdne stroške. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožena stranka obsodilni del prvostopne sodbe ter odločbo o pravdnih stroških izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo, da je tožeča stranka lastninsko pravico na rezervirani parc. št. 294/14 in 294/13, k.o. P pridobila na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu in sicer po določbi 25. člena ZTLR. Pri taki presoji je prvostopno sodišče v nasprotju z določbo 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopustilo dokaz z izvedencem geodetske stroke, ki je opravil parcelacijo parc. št. 294/8 na rezervirani parc. št. 294/14 in 294/13, vse k.o. P. Prvostopno sodišče se tudi ni opredelilo do nasprotovanja tožeče stranke o postavitvi terciarnega zahtevka. Nadalje pritožba uveljavlja številne nedoslednosti izpodbijane sodbe v zvezi s pridobitvijo in prenosi sporne nepremičnine na toženo stranko ter ugotovitev o postopanju tožeče stranke pri gradnji prizidka pošte po toženi stranki. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del prvostopne sodbe spremeni tako, da tudi terciarni zahtevek tožeče stranke zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

5. Pravdni stranki sta vložili odgovora na pritožbo, v katerih se zavzemata za zavrnitev pritožbe nasprotne stranke ter ugoditev lastni pritožbi. Tudi v odgovorih na pritožbo priglašata pritožbene stroške.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Ni sporno, da je tožena stranka zemljiškoknjižna lastnica parc. št. 294/8, k.o. P in da je na delu tega zemljišča tožena stranka leta 1993 zgradila prizidek pošte. Tudi ni sporno, da sta pravdni (pogodbeni) stranki dne 16. 2. 1996 sklenili Pogodbo o plačilu odškodnine (priloga A8). Na taki dejanski podlagi tožeča stranka v tej pravdi primarno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na derivativen način in sicer, da je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila na podlagi pravnega posla - Pogodbe o plačilu odškodnine, sklenjene med pravdnima strankama. Primarno vtožuje izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. V sekundarnem zahtevku tožeča stranka uveljavlja pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini na originaren način - s priposestvovanjem. V terciarnem zahtevku tožeča stranka uveljavlja pridobitev lastninske pravice tudi na originaren način in sicer po pravilih ZTLR o pridobitvi lastninske pravice na zemljišču z gradnjo na tujem svetu.

K pritožbi tožeče stranke zoper zavrnilni del prvostopne sodbe:

8. Pritožba nima prav, da Pogodba o plačilu odškodnine (priloga A8), sklenjena med pravdnima (pogodbenima) strankama, predstavlja pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na derivativen način. Prvostopno sodišče ima prav, izhajajoč iz določbe 99. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), po katerih se pogodbena določila uporabljajo tako kot se glasijo, da pogodbeni (pravdni) stranki z navedeno pogodbo nista dogovorili prenosa lastninske pravice na sporni nepremičnini na ime tožnice. Navedena pogodba predstavlja le dogovor o plačilu odškodnine zaradi nemožnosti uporabe dela parcele 294/8, k.o. P, na katerem je tožeča stranka brez soglasja tožene stranke zgradila prizidek pošte. Taka pogodbena volja pogodbenih (pravdnih) strank izhaja že iz samega zapisa pogodbe, kot povsem pravilno ugotavlja prvostopno sodišče. Zraven tega pa sta priči B.Š. (hči toženke) in I.Š. (mož toženke) tudi po presoji pritožbenega sodišča verodostojno izpovedala, da je na podlagi navedene pogodbe tožeča stranka toženi stranki izplačala le odškodnino za uporabo zemljišča ter škodo v zvezi z gradnjo prizidka, ne pa kupila spornega zemljišča. Priča I.Š. je celo povedal, da so med pogodbenimi strankami tekli celo dogovori o zamenjavi spornega zemljišča z drugim zemljiščem, kar pa nikoli ni bilo realizirano. Enako izhaja iz izpovedbe priče V.Z., ki je bil zaposlen pri tožeči stranki kot pravnik in je povedal, da tožeča stranka od toženke nikoli ni odkupila zemljišča. Do drugačnega zaključka tudi ne privedejo izpovedbe prič A.V. ter P.H. (oba zaposlena pri pošti). Izhajajoč iz navedenih dokazov tudi ni nobene potrebe še za zaslišanje priče J.S. v smeri ugotovitve pogodbene volje pogodbenih (pravdnih) strank, za kar se zavzema pritožba.

9. Prvostopno sodišče ima tako prav, da s Pogodbo o plačilu odškodnine pogodbeni stranki nista dogovorili prenosa lastninske pravice na sporni nepremičnini na ime toženke. Po taki pravilni presoji narave navedenega pravnega posla je prvostopno sodišče povsem pravilno zavrnilo zahtevek tožeče stranke na pridobitev lastninske pravice na derivativen način na podlagi navedene pogodbe.

10. Za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja po določbi drugega odstavka 43. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) morajo biti kumulativno izpolnjene tri predpostavke in sicer dobra vera, lastniška posest in potek časa, pod nadaljnjim pogojem, da gre za stvar, na kateri se lahko pridobi lastninska pravica in da obstaja sposobnost subjekta, da pridobi lastninsko pravico. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih predpostavk je prvostopno sodišče po pravilni ugotovitvi, da tožena stranka ni dala soglasja h gradnji prizidka na njenem zemljišču, zaradi česar je bila tudi očitno sklenjena že navedena Pogodba o plačilu odškodnine z dne 16. 2. 1996 (v tej pogodbi stranki ugotavljata, da je tožena stranka lastnica parc. št. 294/8 in da je na delu te parcele pošta leta 1993 zgradila prizidek, zaradi česar je tožena stranka na ta način izgubila možnost uporabe svoje parcele), povsem pravilno presodilo, da tožeča stranka ni bila in tudi ni mogla biti v opravičljivi zmoti, da je lastnik sporne nepremičnine. To še toliko bolj ob dejstvu, da navedena pogodba o plačilu odškodnine ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini. Tako pa tudi padejo pritožbena izvajanja, da je tožeča stranka razpolagala s pravnim poslom za pridobitev lastninske pravice, ki pa ni bil v celoti (v razpolagalnem delu - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) izpolnjen. Ker tožeča stranka ni bila zakoniti dobroverni posestnik na sporni nepremičnini ne more pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

11. Do drugačnega zaključka tudi ne privedejo pritožbena izvajanja s sklicevanjem na Pogodbo z dne 24. 3. 1993 (ta je sklenjena med Skladom stavbnih zemljišč Občine Ptuj in tožečo stranko - priloga A3), Pogodbe z dne 3. 7. 1996 (ta je sklenjena med T.S. in tožečo stranko - priloga A4), Gradbenega dovoljenja z dne 2. 11. 1993, Uporabnega dovoljenja z dne 11. 10. 1994, Odločbe GURS z dne 3. 3. 1995 ter Odločbe UE P z dne 2. 6. 1995, ker tožeča stranka tudi na podlagi navedenih pravnih poslov in odločb upravnega organa, na sporni nepremičnini, to je parc. št. 294/8, k.o. P ni pridobila lastninskih upravičenj. Navedena pravna posla in upravne odločbe ne predstavljajo pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini, kot je pravilno že zaključilo prvostopno sodišče. Tako tožeča stranka tudi na podlagi navedenih pravnih poslov in odločb ni lastniški dobroverni posestnik, kot je pravilno že zaključilo prvostopno sodišče. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

12. Na sporni nepremičnini tožeča stranka tudi ni mogla pridobiti lastninske pravice na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena ZTLR (1), ker je tožeča stranka, kot je že obrazloženo v točki 10 razlogov te sodbe in kot pravilno zaključuje prvostopno sodišče, vedela, da prizidek pošte gradi na zemljišču tožeče stranke. Vednost, da gradi na tujem svetu izkazuje že navedena Pogodba o plačilu odškodnine. Iz navedenega razloga so neutemeljena pritožbena izvajanja, da je tožeča stranka na zemljišču tožene stranke pridobila lastninsko pravico z gradnjo na tujem svetu po določbi 24. člena ZTLR.

K pritožbi tožene stranke zoper obsodilni del prvostopne sodbe:

13. Ni sporno, da je tožeča stranka z lastnim delom in materialom na zemljišču tožene stranke, to je na delu parc. št. 294/8, k.o. P, leta 1993 zgradila prizidek pošte. Pritožba tudi pritrjuje prvostopnemu sodišču, da se je tožena stranka taki gradnji takoj uprla. ZTLR po pravilih gradnje na tujem svetu po določbi 25. člena dopušča pridobitev lastninske pravice na zemljišču tudi nedobrovernemu graditelju, torej graditelju, ki ve, da gradi na tujem zemljišču. Pravne učinke gradnje na tujem zemljišču je v primerih, ko graditelj ni dobroveren tako potrebno presojati po določbah 25. člena ZTLR. Po določbi citiranega člena namreč nedobroverni graditelj pridobi poleg lastninske pravice na zgrajenem objektu tudi lastninsko pravico na zemljišču, kjer stavba stoji (stavbišče) in na zemljišču, potrebnem za redno rabo stavbišča (funkcionalno zemljišče), če se lastnik zemljišča v roku iz petega odstavka 25. člena ZTLR ni uprl gradnji. Določilo petega odstavka 25. člena ZTLR namreč določa triletni prekluzivni rok, v katerem ima lastnik zemljišča možnost izbirati, ali bo zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja ali naj mu pripade lastninska pravica na gradbenem objektu ali pa naj mu graditelj povrne prometno ceno zemljišča (tako sklepi VS RS II Ips 1059/2007, II Ips 1060/2007 in II Ips 120/1999). V tej zadevi je tožeča stranka kot pravna oseba z lastnimi sredstvi zgradila prizidek na zemljišču tožene stranke. Toženka kot lastnica zemljišča je za gradnjo vedela, se gradnji uprla, ni pa zoper graditelja - tožečo stranko uveljavljala v obdobju treh let po končani gradnji nobenega od že navedenih zahtevkov. V navedenem obdobju je uveljavljala le plačilo za uporabo zemljišča in odškodnino, ki ji je nastala v zvezi z gradnjo ter v ta namen prejela tudi plačilo na podlagi že večkrat omenjene Pogodbe o plačilu odškodnine. Takšna gradnja (graditelj je vedel, da gradi na tujem zemljišču, lastnik se je taki gradnji uprl in ni uveljavljal že navedenih zahtevkov) pa predstavlja pridobitev lastninske pravice na spornem objektu s pripadajočim stavbiščem in funkcionalnim zemljiščem na podlagi 25. člena ZTLR. Tožeča stranka kot graditelj je tako z gradnjo na tujem svetu pridobila lastninsko pravico na prizidku s pripadajočim stavbnim in funkcionalnim zemljiščem (rezervirana parc. št. 294/13 in 294/14, k.o. P), kot je pravilno presodilo prvostopno sodišče. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

14. Neutemeljena so tudi pritožbena izvajanja, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana. Takim izvajanjem ni pritrditi, ker tožeča stranka kot nesporni graditelj na tujem svetu uveljavlja pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu in je tako kot graditelj na tujem svetu po določbi 25. člena ZTLR aktivno legitimiran.

15. Ostala obširna pritožbena izvajanja tožene stranke o razvrednotenju nepremičnine tožeče stranke, o smiselnosti zahtevka na plačilo prometne cene za zemljišče (tega tožena stranka v tej pravdi ne uveljavlja), o soglasju in nasprotovanju tožene stranke pri gradnji objekta, o prizadevanju tožene stranke za prodajo spornega zemljišča tožeči stranki v letu 2007, o najemu poslovnih prostorov v spornem objektu po T.S. d.d., o zavlačevanju postopka po tožeči stranki, pa so brezpredmetna za presojo o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu po določbi 25. člena ZTLR.

16. Pritrditi tudi ni pritožbenim izvajanjem tožene stranke, da je prvostopno sodišče z izvedbo dokaza z izvedencem geodetske stroke S.K. kršilo določbo prvega odstavka 286. člena ZPP (2). Navedeni dokaz je namreč tožeča stranka predlagala že v tožbi, pri čemer je tekom pravdanja o priposestvovanju dela nepremičnine oziroma pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu na delu nepremičnine, izvedenec na predlog tožeče stranke izdelal parcelacijo parc. št. 294/8, k.o. P z določitvijo rezerviranih parcelnih številk, ker se je le na podlagi takšnega izvedenskega mnenja lahko pravilno oblikoval tožbeni zahtevek na pridobitev lastninske pravice na delu parc. št. 294/8, k.o. P. S takšnim postopanjem tožeča stranka (izvedenec geodetske stroke je bil že predlagan v tožbi, tekom pravde je izdelal elaborat parcel in nato izvedensko mnenje še dopolnil z izdelavo parcelacije in določitvijo rezerviranih parcel) ni prekludirana z izvedbo predlaganega dokaza z izvedencem geodetske stroke, kot zmotno zatrjuje pritožba. Da pa je navedeni dokaz ključne narave za presojo o lastninski pravici tožene stranke na spornem svetu, pa so tudi neutemeljena izvajanja pritožbe, ker je za presojo o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu ključen dokaz sama gradnja na tujem zemljišču in ravnanje lastnika zemljišča ter graditelja ob gradnji. Dokaz z izvedencem geodetom je v danem primeru predvsem tehnične narave, ker v tehničnem smislu omogoča vknjižbo lastninske pravice na zemljišču, pridobljenem z gradnjo na tujem svetu, po določbi 25. člena ZTLR.

17. V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da se prvostopno sodišče ni izjavilo o ugovorih tožene stranke zoper spremembo tožbe (terciarni zahtevek), pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožena stranka navedeni spremembi tožbe nasprotovala. Prvostopno sodišče pa je s sklepom na glavni obravnavi z dne 13. 5. 2013 (list. št. 311) dovolilo navedeno spremembo tožbe v skladu z določbo 185. člena ZPP.

K odločbi o pravdnih stroških:

18. Prvostopno sodišče je tudi pravilno odločilo, da pravdni stranki sami krijeta svoje pravdne stroške. Takšno pravilno odločitev je prvostopno sodišče sprejelo na podlagi pravdnega uspeha pravdnih strank. V predmetni pravdi je namreč tožeča stranka propadla z zahtevkom na pridobitev lastninske pravice na derivativen način in na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, na podlagi katerih je uveljavljala pridobitev lastninske pravice na celotni nepremičnini parc. št. 294/8, k.o. P. Uspela pa je s terciarnim zahtevkom, s katerim je pridobila lastninsko pravico po pravilih gradnje na tujem svetu (25. člen ZTLR) na delu nepremičnine parc. št. 294/8, k.o. P. Glede na takšen pravdni uspeh pravdnih strank ima prvostopno sodišče prav, da ti krijeta sami svoje pravdne stroške. Nasprotna pritožbena izvajanja tožeče in tožene stranke so neutemeljena.

19. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi tožeče in tožene stranke odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

20. Pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, z odgovoroma na pritožbi pa tudi nista v ničemer prispevali k razjasnitvi zadeve in zato krijeta sami svoje pritožbene stroške.

21. Določbe ZOR je pritožbeno sodišče uporabilo v skladu z določbo 1060. člena sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika - OZ. Določbe ZTRL in SPZ je pritožbeno sodišče uporabilo v skladu z določbo 266. člena in 269. člena SPZ.

Op. št. (1) : Prvi odstavek 24. člena ZTLR določa: Če zgradi nekdo, ki je lahko imetnik lastninske pravice, stavbo ali drugo zgradbo (gradbeni objekt) na zemljišču, na katerem ima nekdo drug lastninsko pravico (graditelj), pridobi lastninsko pravico tudi na zemljišču, na katerem je zgradil gradbeni objekt ter na zemljišču, ki je potreben za redno rabo tega gradbenega objekta, če ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da gradi na tem zemljišču, lastnik zemljišča pa je vedel za gradnjo in se ni takoj uprl. Op. št. (2) : Po določbi prvega odstavka 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.