Jedro

Navedene trditve in dokaz (vročilnica) so, sploh če so neprerekane, zadostne za izkaz posesti. Navedba uradno prijavljenega prebivališča v tožbi ne ovrže z dokazom podprtih navedb o dejanskem bivanju, saj ni nujno, da oseba vedno živi na naslovu, kjer ima prijavljeno prebivališče. Enako velja za račun za plačilo v stanovanju porabljene elektrike. Račun se vedno glasi le na eno osebo, stanovanjske prostore pa lahko uporablja več oseb; račun torej ne dokazuje kdo je neposredni posestnik stanovanja. Lastništvo nepremičnine ne dokazuje, kdo nepremičnino dejansko uporablja. Nasprotno pa potrdilo o prejemu sodnega pisanja na določenem naslovu utemeljuje verjetnost, da naslovnik živi na naslovu opravljene vročitve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da je dolžnik A. A. (toženec) dolžan v roku treh dni na svoje stroške skleniti pogodbo o dobavi električne energije z distributerjem električne energije, plačati stroške ponovnega priklopa ter zagotoviti, da se priklopi in dobavlja električna energija v stanovanju št. 17 v stavbi 0000, k. o. B. (v nadaljevanju: Stanovanje).

2. V pravočasni pritožbi tožnik uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi, podredno naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Navaja, da je prvostopenjsko sodišče zmotno ocenilo, da ni z verjetnostjo izkazal, da ima Stanovanje v posesti. V tožbi je zatrjeval, da ima posest neprekinjeno od leta 2018, da gre za njegov dom in predložil je dokaze. S tem je zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, kot ga narekuje potrebna stopnja dokaznega standarda (verjetnost). Ker toženec na predlog ni pravočasno odgovoril, so zatrjevana dejstva ostala neprerekana in bi že to moralo zadoščati za zaključek o izkazani verjetnosti obstoja terjatve. Tožbi priložena vročilnica je javna listina, ki dokazuje, da je Okrajno sodišče v Kočevju štelo, da je tožnikov naslov za vročanje naslov Stanovanja. Sodišče je torej nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ker pa ni upoštevalo dokaznih pravil javne listine, je nepravilno uporabilo materialno pravo in nepravilno uporabilo določbe ZPP, izpodbijani sklep je nepravilen in nezakonit. Podano je nasprotje med razlogi sklepa ter priloženimi listinami. Ocena oziroma zaključek sodišča je tudi nelogičen, saj če ne bi prebival v Stanovanju (imel posest), niti ne bi vedel, da je bila elektrika odklopljena in ne bi imel interesa za ponoven priklop elektrike. Glede na navedeno je očitno, da je sodišče pri presoji, ali ima pravico do varstva pred motenjem posesti, upoštevalo pravico do posesti, kar je materialno pravno nepravilno. Za popolno ugotovitev dejanskega stanja, bi ga moralo zaslišati in se prepričati o resničnosti njegovih navajanj. Ker ga ni, je kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ni ugotavljalo drugih predpostavk glede verjetnosti obstoja terjatve, je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril. Meni, da je prvostopenjski sklep pravilen in predlaga, da se pritožba zavrne. Opozarja, da ne drži, da ni pravočasno podal odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe. Očitno je sodišče o zavrnitvi predloga odločilo, preden je odgovor fizično prispel v spis, kar pa ne pomeni, da je prišlo do položaja, v katerem ni prerekal navedb tožnika in da ni nasprotoval njegovim predlogom. Sodišče je že na podlagi procesnega gradiva lahko presodilo, da je predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen oziroma da tožnik z navedbami glede na predložene dokaze prihaja v lastno nasprotje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ocena izpodbijanega sklepa, da tožnik ni uspel izkazati pogoja za izdajo začasne odredbe iz prvega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) - verjetnosti terjatve, ker v motenjski pravdi (32. in 33. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ) ni uspel izkazati posesti Stanovanja, je napačna. V tožbi, v kateri je predlagal tudi, naj sodišče izda regulacijsko začasno odredbo, je tožnik izrecno zatrjeval, da ima Stanovanje v neposredni posesti (prvi odstavek 24. člena SPZ). Obrazložil je, da v njem hrani osebne stvari, spi in prebiva, na naslovu Stanovanja prejema poštne pošiljke, kar primeroma dokazuje s priloženo fotokopijo vročilnice Okrajnega sodišča v Kočevju, da gre za njegov dom in da bo vse to potrdil, ko bo zaslišan kot stranka. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi ugotovitev, da je tožnik za bivanje prijavljen drugje, da je druga oseba lastnik Stanovanja in da je račun za elektriko, ki je v spisu, izdan na drugo osebo (B. B.), zaključilo, da ni uspel niti z verjetnostjo izkazati posesti Stanovanja, in to kljub temu, da je štelo, da so tožnikove navedbe neprerekane, ker toženec naj ne bi pravočasno odgovoril na predlog za izdajo začasne odredbe.

6. Navedene trditve in dokaz (vročilnica) so, sploh če so neprerekane, zadostne za izkaz posesti. Navedba uradno prijavljenega prebivališča v tožbi ne ovrže z dokazom podprtih navedb o dejanskem bivanju, saj ni nujno, da oseba vedno živi na naslovu, kjer ima prijavljeno prebivališče. Enako velja za račun za plačilo v Stanovanju porabljene elektrike. Račun se vedno glasi le na eno osebo, stanovanjske prostore pa lahko uporablja več oseb; račun torej ne dokazuje kdo je neposredni posestnik stanovanja. Lastništvo nepremičnine ne dokazuje, kdo nepremičnino dejansko uporablja. Nasprotno pa potrdilo o prejemu sodnega pisanja na določenem naslovu utemeljuje verjetnost, da naslovnik živi na naslovu opravljene vročitve. Če pa se je sodišču kljub temu porajal dvom v resničnost zatrjevanega, bi moralo izvesti tudi predlagani dokaz z zaslišanjem tožnika. S tem, ko je brez zaslišanja tožnika ugotovilo drugačno dejansko stanje od zatrjevanega, je zagrešilo uveljavljano kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. In tudi dokazna ocena, da je okoliščin, ki govorijo v prid posesti, manj od tistih, ki ji nasprotujejo, je zmotna.

7. Zaradi navedenih kršitev je višje sodišče pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč izpodbijano odločitev oprlo na napačno ugotovljeno dejstvo (posest), drugih predpostavk za izdajo predlagane začasne odredbe pa ni ugotavljalo. To bo moralo storiti v ponovljenem postopku. Pri ponovni presoji utemeljenosti predlagane začasne odredbe bo moralo upoštevati odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe, saj ga je toženec podal v roku, ki mu ga je določilo sodišče. 8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.