Jedro

Dedovanje denacionalizacijskega premoženja se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. Če je dedič po pravnomočnosti sklepa o dedovanju umrl pred odločitvijo sodišča o dedovanju denacionaliziranega premoženja, so dediči take zapuščine namesto pokojnega dediča njegovi dediči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino spada premoženje vrnjeno zapustniku z delno denacionalizacijsko odločbo in za dediče na podlagi zakonitega dedovanja razglasilo zapustnikove otroke, po pokojnih B. Z. in F. Z. pa njune otroke, zapustnikove vnuke, in odločilo, da se bo vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi izvedla na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Proti sklepu se je pritožil dedič R. Z. iz vseh pritožbenih razlogov

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sodišču prve stopnje očita, da je zapuščinsko obravnavo opravilo po uradni dolžnosti, ker nobeden izmed dedičev po pokojnem F. Z. ni vložil predloga za uvedbo dedovanja, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka in je v nasprotju z določbami Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/91 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDEN).

Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo, da je bila zapuščinska obravnava po pok. F. Z. že opravljena, da je bil sklep o dedovanju izdan 10.9.1956 in da bi zato lahko izdalo le še dodatni sklep o dedovanju. Dedovati bi morala tudi žena pokojnega F. Z., M.Z., ki je umrla 20.4.1961 in bi se glede na izoblikovano sodno prakso in določbe ZDEN morala ustanoviti dedna pravica v njeno korist. Poudarja, da je po M. Z. bil izveden postopek dedovanja in izdan sklep o dedovanju 20.4.1964. Predlaga, da vpogled v zapuščinska spisa po pok. F. Z., in po pok. M. Z., saj je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dediče in je zato izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Predlaga, da se pri pritožbenem sodišču opravi obravnava v zvezi z obravnavanjem pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je o dedovanju denacionalizacijskega premoženja odločalo na predlog dedinje D. F. (smrtovnica sestavljena 13.8.2003 pri Upravni enoti Š.), zato ne drži pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek in zapuščinsko obravnavo opravilo v nasprotju z določbami ZD po uradni dolžnosti. V zvezi s tem očitana bistvena kršitev določb postopka, zato tudi ni podana.

Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje vezano na že izdani sklep o dedovanju po pok. F. Z. z dne 10.9.1956, saj za dedovanje denacionalizacijskega premoženja veljajo posebna pravila (74. člen in naslednji ZDEN). Kot je razvidno iz sklepa o dedovanju z dne 10.9.1956 so dediči sklenili dedni dogovor, zato ni mogoče pritrditi pritožnikom, da v konkretnem primeru ni treba opraviti nove zapuščinske obravnave (80. člen ZDEN, 82. člen ZDEN). Dedovanje denacionalizacijskega premoženja vrnjenega zapustniku (obravnavani primer) se po določbi 78. člena ZDEN uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju (odločba Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-138/99 z dne 18.1.2001, objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije št. 11/2001). S tem je začrtan krog dedičev, ki dedujejo denacionalizirano premoženje. Če je dedič po pravnomočnem sklepu o dedovanju umrl pred odločitvijo sodišča o dedovanju denacionalizacijskega premoženja, so dediči take zapuščine namesto pokojnega dediča njegovi dediči. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo: - da je bilo zapustniku denacionalizacijsko premoženje, ki je predmet dedovanja, vrnjeno z odločbo o denacionalizaciji 7.11.2000, - da je bil po njem že opravljen zapuščinski postopek, ki se je končal s sklepom o dedovanju 10.9.1956 (ni ugotovljena pravnomočnost tega sklepa), - da je zapustnikova žena umrla 1961 leta.

Pritrditi je zato treba pritožniku, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je zapustnikova žena umrla po sklepu o dedovanju, kar pomeni, da bi jo morala upoštevati kot dedinjo. Ustanovitve dedne pravice, kar predlaga pritožnik, ZD ne pozna, saj je po določbi 1. odstavka 125. člena ZD dedič tisti, ki je ob uvedbi dedovanja živ.

Tudi ZDEN v zvezi s tem nima določb in so drugačne (sicer neobrazložene) trditve pritožnika zmotne. Primere, ko je dedič, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, umrl pred zaključkom zapuščinskega postopka, je sodna praksa reševala tako, da so na njegovo mesto vstopili njegovi dediči, kar se smiselno lahko uporabi tudi v primeru dedovanja denacionalizacijskega premoženja.

Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je zato sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo upoštevati krog dedičev na dan uvedbe dedovanja v skladu z 78. členom ZDEN, kot je bilo že obrazloženo, in ponovno odločiti o dedičih in dednih deležih posameznega dediča. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.