Jedro

Zapisnik o posvetovanju in glasovanju je pomemben, ker je dokument o izdaji sodbe. Pomemben pa je tudi zato, ker je (le) iz njega mogoče ugotoviti, kdo je sodeloval pri sojenju ter ali je odločba, ki je bila razglašena (oz. odpravljena), enaka tisti, ki je bila izdana (izglasovana). V konkretnem primeru je mogoče zaključiti, da senat ni sprejel odločitve oziroma, da izpodbijana sodba sploh ni bila izdana, ker v posvetovalnem zapisniku ni zapisana odločitev. Iz posvetovalnega zapisnika namreč ne izhaja, da bi senat skladno z 291. členom ZPP izdal sodno odločbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 1. 10. 2013 in odločbo št. ... z dne 17. 9. 2013 (I. tč. izreka). Toženi stranki je naložilo izdajo novega upravnega akta o tožnikovem zahtevku za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe (II. tč. izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 454,45 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku paricijskega roka dalje do plačila (III. tč. izreka).

Zoper navedeno sodbo je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 97. člen ZPIZ-1, ki določa dodaten pogoj za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine, in sicer, da se mora delovni invalid v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijaviti na zavodu za zaposlovanje. Poudarja, da objektivno dejstvo prenehanja delovnega razmerja, glede na jasno zakonsko opredelitev ni odvisno od subjektivne komponente, tj. obveščenosti zavarovanca o tem dejstvu. Prenehanje delovnega razmerja dne 21. 6. 2013 je razvidno iz matične evidence, iz dokumenta ZZZS z dne 10. 4. 2014 in iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prijava na zavod za zaposlovanje pa je bila vložena šele 11. 9. 2013, tj. po preteku 30-dnevnega roka od prenehanja delovnega razmerja. Ker tožnik izredne odpovedi ni izpodbijal, pomeni, da je delovno razmerje prenehalo kot izhaja iz izredne odpovedi.

Tudi sicer je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožnik prijavil na zavod za zaposlovanje v roku 30 dni od seznanjenosti s prenehanjem delovnega razmerja. Tožnik je, zaslišan na prvem naroku za glavno obravnavo izpovedal, da je bil seznanjen med 8. in 10. 8. 2013. Njegove kasnejše navedbe ne bi smele šteti za bolj verodostojne, kot izjava ob izpovedi na prvem zaslišanju. Tudi iz izpovedbe referenta ZRSZ z dne 4. 6. 2014 ne izhaja, da je tožnik šele 12. 8. 2013 izvedel za prenehanje delovnega razmerja. Tožnik je celo sam navedel, da od 29. 6. 2013 ni več prihajal na delo, iz česar je mogoče sklepati, da se je seznanil s prenehanjem delovnega razmerja. Meni, da gre za napačno materialno-pravno naziranje sodišča prve stopnje glede narave roka iz 97. člena ZPIZ-1. Gre namreč za materialni prekluzivni rok, in ne za zastaralni rok. Nadalje je sodišče prve stopnje v 11. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe napačno povzelo datume, in sicer je tožnik na prvem naroku izpovedal „med 8. in 10. avgustom 2013“, sodišče prve stopnje pa je v obrazložitvi povzelo „med 8. in 11. avgustom 2013. Zatrjuje tudi bistveno kršitev določb postopka iz 14. tč. 2. odstavka 339. člena ZPP zaradi obstoja nasprotja med izrekom in obrazložitvijo. Sodišče prve stopnje je namreč v II. tč. izreka naložilo odločitev o pravici do nadomestila za invalidnost. Glede na ugotovljeno preostalo delazmožnost za drugo delo s krajšim delovnim časom, pravica do dajatve (ob izpolnjevanju pogojev) ne bi bila pravica do nadomestila za invalidnost, pač pa glede na določbo 93. člena ZPIZ-1, pravica do delne invalidske pokojnine. Prav tako je bil predmet odločanja v predsodnem postopku pravica do delne invalidske pokojnine in ne nadomestilo za invalidnost, sodišče pa je glede na 2. člen ZPP vezano na zahtevek. V zvezi z vročitvijo izredne odpovedi še poudarja, da jo je prejel, oz. bil z njo seznanjen (priložil pa jo je tudi tožbi), kot izhaja iz njegovih navedb in je tako potrebno šteti izredno odpoved za vročeno.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni sprejelo odločitve oziroma, da izpodbijana sodba sploh ni bila izdana, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Da bi pritožbeno sodišče lahko preizkusilo pritožbo v delu, ki se nanaša na zatrjevano bistveno kršitev iz 14. tč. 2. odstavka 339. člena ZPP glede nasprotja med izrekom in obrazložitvijo ter ugotovilo, ali gre zgolj za pomoto v besedilu II. tč. izreka, ali pa je dejansko prišlo do nasprotja med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane sodbe, je na seji senata odprlo ovojnico posvetovalnega zapisnika. Izkazalo se je, da posvetovalni zapisnik, razen podpisov, nima vsebinske odločitve.

ZPP v 127. členu določa, da se o posvetovanju in glasovanju sestavi poseben zapisnik. V skladu z 2. odstavkom navedenega člena ta zapisnik obsega potek glasovanja in sprejeto odločbo, ki ga glede na 3. odstavek istega člena morajo podpisati vsi člani senata. V 129. členu ZPP določa, da senat sprejema odločbe po posvetovanju z glasovanjem, v 291. členu ZPP pa, da se senat po končani glavni obravnavi umakne na posvetovanje in glasovanje, da izda odločbo.

Pritožbeno sodišče poudarja, da je zapisnik o posvetovanju in glasovanju pomemben, ker je dokument o izdaji sodbe. Pomemben pa je tudi zato, ker je (le) iz njega mogoče ugotoviti, kdo je sodeloval pri sojenju ter ali je odločba, ki je bila razglašena (oz. odpravljena), enaka tisti, ki je bila izdana (izglasovana).(1) Tudi po pravni teoriji je izdaja sodbe kot sodno dejanje končana šele, ko je vsebina izreka sodbe pisno „fiksirana“ v razpravnem zapisniku oz. v senatnih zadevah v posvetovalnem zapisniku.(2) V konkretnem primeru je torej glede na obrazloženo mogoče zaključiti, da senat ni sprejel odločitve oziroma, da izpodbijana sodba sploh ni bila izdana, ker v posvetovalnem zapisniku, torej v dokumentu o izdaji sodbe ni zapisane odločitve. Iz posvetovalnega zapisnika namreč ne izhaja, da bi senat skladno z 291. členom ZPP izdal sodno odločbo.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke že iz navedenega razloga, ne da bi se sploh spuščalo v presojo ostalih pritožbenih razlogov. Izpodbijano sodbo je v skladu s 355. členom ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

(1) Zobec, J.: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 523. (2) Juhart, J.: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba Ljubljana 1961, str. 417.