Jedro

Z dnem, ko je bil pravnomočno končan pravdni postopek, so prenehali učinki začasne odredbe, s tem pa je nastal položaj, kot je v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen (za naprej). Izvršilni postopek se zato ustavi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek izvršbe zaradi uveljavitve upnikove nedenarne terjatve in razveljavilo opravljena dejanja.

2. Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje upnica. Navaja, da je bil izpodbijani sklep izdan prenagljeno. Predmetni izvršilni postopek je tekel več kot 15 let. V vmesnem času je Okrajno sodišče v Domžalah s sodbo opr. št. P z dne 14. 12. 2012, ki je postala v delu, ki se nanaša na prepoved puščanja stvari, pravnomočna s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp z dne 18. 9. 2013, dokončno ugodilo upnici. Upnica je torej opravičila izdajo začasne odredbe. Sodišče je kljub temu uporabilo 278. člen ZIZ, ki se nanaša na nasprotne situacije, v katerih sodišče z ustavitvijo izvršilnega postopka in razveljavitvijo opravljenih dejanj sankcionira neaktivnost upnika oziroma postopek ustavi, ker začasna odredba ni več potrebna oziroma se je izkazala za neutemeljeno. Gre torej za situacije, ko upniku ni uspelo (pravočasno) opravičiti izdaje začasne odredbe. Sodišče je z izpodbijanim sklepom upnico prikrajšalo tudi za to, da bi dosegla povrnitev nastalih stroškov. Predlog za izvršbo na podlagi začasne odredbe je bil namreč utemeljen tako ob vložitvi kot tudi še sedaj, saj zaradi protipravnega ravnanja dolžnika še danes ni prišlo do izpolnitve. Ni ji tako razumljivo, zakaj bi sodišče razveljavilo dolžniku izrečene denarne kazni, saj so bile v trenutku izdaje popolnoma upravičene. Ustavitev postopka ni utemeljena niti iz razloga ekonomičnosti. Upnica je namreč na podlagi sodbe upravičena ponovno sprožiti izvršilni postopek, v katerem bo dejansko uveljavljala enako pravico oziroma izpolnitev iste terjatve kot že preteklih 15 let. Sodišče je z izpodbijano odločitvijo tudi ustvarilo položaj, ki dolžnika upravičuje, da zahteva nasprotno izvršbo oziroma povrnitev škode po 279. členu ZIZ, kar pa bi bilo popolnoma nepravično. Glede na navedeno predlaga razveljavitev sklepa.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Navaja, da upnica že od leta 2010 ni več lastnica ali posestnica nepremičnine.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmetni izvršilni postopek se je začel na podlagi izdane začasne odredbe opr. št. P z dne 26. 5. 1008 v zvezi s sklepom P z dne 18. 8. 1998, s katero je bilo dolžniku prepovedano puščanje stvari na parceli št. k. o. X. Citirana začasna odredba je bila kot ureditvena (regulacijska) začasna odredba, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja, izdana do pravnomočne rešitve pravdne zadeve. Sporno razmerje glede puščanja stvari je bilo dokončno urejeno s sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. P z dne 14. 12. 2012 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp z dne 19. 9. 2013. Od tega trenutka dalje, torej gre za drugo časovno obdobje, pa je upnica do pravnega varstva upravičena oziroma je dolžniku prepovedano puščanje stvari na slednji podlagi.

6. Glede na navedeno se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na 278. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), v skladu s katerim sodišče v primeru, ko je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, po uradni dolžnosti ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja.(1) Ne drži torej pritožbeni očitek, da se postopek lahko ustavi le v primerih, ko upnik začasne odredbe ne opraviči. Gre za enak položaj, kot ga določa 76. člen ZIZ. Z dnem, ko je bil pravnomočno končan pravdni postopek, so prenehali učinki začasne odredbe, s tem pa je nastal položaj, kot je v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen (za naprej) (2). Izpodbijana odločitev je tako pravilna. Izvršba z ustavitvijo postopka neha teči. Bistveni procesni učinek ustavitve izvršbe je, da neha teči faza opravljanja izvršbe, praviloma pa se s tem konča tudi celotni izvršilni postopek. Ker se z izvršilnimi dejanji posega v dolžnikovo premoženje in lahko pride do pravnih in dejanskih omejitev za dolžnika v zvezi z njegovim razpolaganjem, zakon določa, da je treba razveljaviti že opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice tretjih. To se nanaša na neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, ki imajo trajnejši učinek, zaradi katerega je dolžnik onemogočen v razpolaganju tudi v prihodnje (npr. pridobljena zastavna pravica). Izvršilna dejanja, ki imajo samo trenutne učinke in pa sodne odločbe, pa so procesna dejanja, ki se že po naravi stvari ne morejo razveljaviti oziroma razveljavitev niti ni potrebna.(3) Poleg navedenega pa razveljavitev izvršilnih dejanj v konkretnem primeru tudi v ničemer ne posega v pravni interes pritožnice.

7. Sprejeta odločitev pa tudi ne vzpostavlja nepravičnosti, kot to vidi pritožnica. Dolžnik je do nasprotne izvršbe upravičen le v primerih, ki jih določa 67. člen ZIZ, in sicer gre za primere, ko se naknadno izkaže, da je bil izvršilni postopek začet neutemeljeno oziroma za primere, ko je upnik v izvršbi prejel več, kot mu pripada, za kar pa v obravnavanem primeru, ko je bil postopek ustavljen zaradi poteka začasne odredbe, ne gre. Prav tako dolžniku ne pripada pravica od upnika zahtevati povračilo škode. 279. člen ZIZ govori le o primerih, ko dolžnik utrpi škodo zaradi začasne odredbe, ki je bila neutemeljena ali je upnik ni opravičil. Sodišče z odločitvijo upnice tudi ni prikrajšalo za stroške postopka, ki so ji nastajali 15 let. S pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 28. 10. 1998 (glej predlog za izvršbo) je bilo dolžniku naloženo tudi plačilo stroškov predloga za izvršbo, kot tudi plačilo vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov. Upnica ima tako temelj, izvršilni naslov za njihovo izterjavo.

8. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Primerjaj tudi odločbi Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 4081/2011 z dne 5. 1. 2012 in II Cp 2753/2009 z dne 9. 9. 2009. (2) Tako odločba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cp 2033/2000 z dne 13. 12. 2000. (3) Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 6. 2002.