Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V tej zadevi gre za spor v zvezi s priznanjem pravice do vdovske pokojnine. Vprašanje veljavnosti oporoke (prava volja oporočitelja) ne pomeni predhodnega vprašanja za rešitev v tej zadevi. Ključno je namreč ugotavljanje, ali je med tožnico in pokojnim zavarovancem obstajala zunajzakonska skupnost. Pri ugotavljanju obstoja zunajzakonske skupnosti gre za ugotavljanje pravnega razmerja. Odločitev o obstoju zunajzakonske skupnosti pa velja le v zadevi, v kateri je bila sprejeta. Oporoka predstavlja zgolj enega od dokazov, ki je predmet sodne presoje. Glede ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti pa so odločilni tudi drugi dokazi, ne samo veljavnost oporoke oziroma oporočiteljeva volja. Obstoj zunajzakonske skupnosti tako ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 21. člena ZDSS-1.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
II. Stroški pritožbe so nadaljnji stroški postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo.
2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da iz sklepa izhaja, da je sodišče vpogledalo v spis Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. P 98/2022. Sporna naj bi bila veljavnost oporoke, ki naj bi jo dne 22. 2. 2018 sestavil pokojni A. A. Sodišče se je postavilo na stališče, da je veljavnost oporoke vezana tudi na presojo spornih okoliščin v tem postopku glede obstoja zunajzakonske skupnosti med pokojnim in tožnico. Ker je postopek v zadevi P 98/2022 še v teku, je sodišče sklenilo, da predmetni postopek prekine do pravnomočnosti zadeve v navedenem sporu. Tožnica se s takim stališčem sodišča ne strinja. Veljavnost oporoke, ki se presoja v zadevi P 98/2022, ne predstavlja predhodnega vprašanja v predmetnem postopku. Sodišče prve stopnje namreč ugotavlja obstoj zunajzakonske skupnosti, ki pa ni na noben način povezano z veljavnostjo oporoke. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da se postopek nadaljuje. Obenem priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje pri odločanju o prekinitvi postopka ni pravilno uporabilo specialne določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1),1 ki določa strožje pogoje za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja kot pa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).2 Razlog je v načelu pospešitve postopka, kot je določen v 20. členu ZDSS-1. 5. V 21. členu ZDSS-1 je tako določeno, da v primeru, če je odločitev sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločil pristojni organ, lahko sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopek le, če zakon določa, da predhodnega vprašanja ne sme samo rešiti, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku.
6. V tej zadevi gre za spor v zvezi s priznanjem pravice do vdovske pokojnine. Sodišče v postopku presoja pravilnost in zakonitost drugostopenjske odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 22. 9. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 6. 4. 2023, s katero je bilo odločeno, da se zahteva tožnice za priznanje pravice do vdovske ali dela vdovske pokojnine, zavrne. Zahteva je bila zavrnjena iz razloga, ker je toženec ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev po 54. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2).3 Ključna je bila ugotovitev, da tožnici ni uspelo dokazati, da je med njo in pokojnim v zadnjih treh letih pred njegovo smrtjo obstajala zunajzakonska skupnost. Sodišče torej v tem postopku presoja obstoj zunajzakonske skupnosti. Sodišče pa je postopek prekinilo iz razloga, ker je v teku postopek pred Okrajnim sodiščem v Krškem, ki se vodi pod opr. št. P 98/2022 in v okviru katerega se ugotavlja veljavnost oporoke po pokojnem zavarovancu. Po stališču sodišča prve stopnje naj bi bilo zgolj pravdno sodišče tisto, ki lahko ugotavlja pravo voljo oporočitelja.
7. Kot to pravilno poudarja pritožba vprašanje veljavnosti oporoke (prava volja oporočitelja) ne pomeni predhodnega vprašanja za rešitev v tej zadevi. Ključno je namreč ugotavljanje, ali je med tožnico in pokojnim zavarovancem obstajala zunajzakonska skupnost. Pri ugotavljanju obstoja zunajzakonske skupnosti gre za ugotavljanje pravnega razmerja. Odločitev o obstoju zunajzakonske skupnosti pa velja le v zadevi, v kateri je bila sprejeta. Oporoka predstavlja zgolj enega od dokazov, ki je predmet sodne presoje. Glede ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti pa so odločilni tudi drugi dokazi, ne samo veljavnost oporoke oziroma oporočiteljeva volja. Obstoj zunajzakonske skupnosti tako ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 21. člena ZDSS-1. 8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo.
9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.
1 Ur. l. RS, št. 2/2004. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.