Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za obstoj prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 mora biti poleg kršiteljevega izzivanja, vzpodbujanja k pretepu, drznega, nasilnega, nesramnega, žaljivega ali podobnega vedenja, izkazano tudi, da je pri drugemu nastala posledica v obliki občutka poniženosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Policijske postaje ... z dne 22. 9. 2018, ki jo je spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, ki naj bi ga storil s tem, da se je 27. 8. 2018 okoli 13.45 ure v ... vedel na drzen, nasilen, nesramen in žaljiv način do P. F. ko mu slednji ni želel posoditi motorno kolo, zaradi česar je J.. pričel vpiti na P., mu groziti in ga izzivati k pretepu, s tem pa je pri P. F. in T. Š., ki je storilčeve grožnje in izzivanje k pretepu slišala skozi telefonski pogovor s F. P. , vzbudil občutek ogroženosti in strahu, ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), glede stroškov postopka o prekršku pa odločilo, da bremenijo proračun.
2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek ter zaradi odločitve o sankcijah (1., 2. in 4. točka 154. člena ZP-1). Drugostopenjskemu sodišču predlaga razveljavitev sodbe o prekršku, ponovno ovrednotenje dokazov in izdajo nove obsodilne sodbe, ker je odločitev sodišča nepravilna, saj ima za podlago bistveno kršitev določb postopka o prekršku in napačno uporabo materialnega predpisa, sodba pa tudi ne ustreza dejanskim okoliščinam in dokazom prekrška, katere sodišče pri svojem odločanju ni upoštevalo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje glede na storilčevo zanikanje prekrška dopolnilo dokazni postopek z zaslišanjem storilca ter zaslišanjem prič in sicer I. K., nadalje pa je tudi prebralo zapisnik o izjavi prič I. K., F. P. in T. Š. podanih pri prekrškovnem organu ter podpisano pisno izjavo F. P. in T. Š., da umikata prijavo zoper storilca. Sodišče prve stopnje je sledilo storilčevemu zagovoru, da F. P. ni grozil, temveč mu je zgolj rekel, zakaj ima motor, če se ne zna voziti in da je bil P. tisti, ki je grozil njemu, ko mu je govoril, da je prasec in da bo enkrat res znorel in nekaj nekomu naredil, saj je po oceni sodišča prve stopnje take izpovedbe v vseh bistvenih okoliščinah potrdil I. K. Slednji je izpovedal, da se je F. P. po tem, ko so skupaj z J. spili drugo pivo, v vinjenem stanju začel vesti agresivno, nasilno in vulgarno do storilca. Sodišče prve stopnje pa je upoštevalo tudi, da sta F. P. in T. Š. podpisala izjavo, da umikata prijavo zoper T. J., ker ne držijo navedbe, da je grozil F. P. in ga izzival k pretepu ter da sta prijavo podala zaradi zmedenosti in napeljevanju, naj ga prijavita.
5. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo tudi, da mora biti za obstoj prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 poleg kršiteljevega izzivanja, vzpodbujanja k pretepu, drznega, nasilnega, nesramnega, žaljivega ali podobnega vedenja, izkazano tudi, da je pri drugemu nastala posledica v obliki občutka poniženosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, po oceni listin v spisu, prepričljive izpovedbe priče I.K. in izjave domnevnih oškodovancev pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da storilec ni storil očitanega mu prekrška. Ker iz povzete obrazložitve izpodbijane sodbe dovolj jasno izhaja, da je razlog za ustavitev postopka o prekršku zoper storilca nedokazanost tako izrečenih besed, kot tudi odsotnost posledice takšnega ravnanja pri oškodovancih, so neutemeljene pritožbene navedbe, da so razlogi za ustavitev postopka o prekršku nerazumljivi.
6. Prav tako ne drži, da bi bil izrek sodbe nerazumljiv in da bi nasprotoval sam sebi, saj iz izreka povsem jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevi za sodno varstvo in odločbo o prekršku spremenilo tako, da postopek o prekršku ustavilo, v takem zapisu pa tudi ni nobenega medsebojnega nasprotja. Kolikor pa prekrškovni organ sodišču prve stopnje očita neuporabo oz. nepravilno uporabo določb 133. člena ZP-1, ker sodba ne temelji na dokazih in dejstvih, ki so bila ugotovljena v postopku, ter da ni vestno pretehtalo vsak dokaz posebej v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje ugotovilo, katero dejstvo se šteje za dokazano ali nedokazano, pa gre za dejansko uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ni dovoljen pritožbeni razlog, so take pritožbene navedbe neupoštevne. Tudi postopanje sodišča prve stopnje, ko je povabljeni priči F. P. in T. Š. v vabilu na zaslišanje opozorilo na možnost prisilne privedbe, če se ne odvzoveta na vabilo, pa po prejemu njune izjave prisilne privedbe ni odredilo in navedenih prič ni zaslišalo, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka o prekršku, saj sodišče tekom postopka lahko tudi odstopi od izvedbe posameznega dokaza, če glede na potek dokaznega postopka oceni, da tak dokaz ni več potreben, kar se je zgodilo tudi v obravnavani zadevi.
7. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je navedba sodišča, da sta oškodovanec in njegova partnerka podala umik njune izjave, nerazumljiva, ker odstop oz. umik izjave po določbah ZP-1 ni možen, je slednji trditvi pritrditi, vendar pa sodišče prve stopnje te izjave oškodovanke in njegove partnerke ni upoštevalo kot umik predloga za pregon storilca zaradi storjenega prekrška, temveč kot izjavo oškodovanca in njegove partnerke, iz katere je mogoče sklepati, da storilčevo dejanje, četudi bi bilo dokazano, pri oškodovancu in njegovi partnerki ni povzročilo občutkov ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, kar je bistveni element storilcu očitanega prekrška. Sodišče je torej izjavo oškodovanca in njegove partnerke o umiku prijave zoper storilca upoštevalo kot pisni dokaz, ki ga je ocenjevalo v povezavi z drugimi izvedenim dokazom tj. izpovedbo priče I. K. in po sprejeti dokazni oceni, ki je pritožbeno ni mogoče izpodbijati, zaključilo, da storitev očitanega prekrška storilcu ni dokazana.
8. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da je prišlo do napačne odločitve o sankcijah, odvzemu premoženjske koristi, o stroških postopka o prekršku in o premoženjskopravnem zahtevku. Teh pritožbenih navedb prekrškovni organ niti podrobneje ne konkretizira, uradni preizkus pa je pokazal, da s sodbo o prekršku o sankcijah ni bilo odločeno, odločitev o stroških postopka pa temelji na določbi četrtega odstavka 144. člena ZP-1, ki določa, da stroški postopka o prekršku, ki je bil ustavljen, bremenijo proračun.
9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).